Digitalizacija Vegerili omogoča dobro organiziranost in udejanjanje zelo kompleksnega sejalnega načrta, Termodron pa pridelovalcem z uporabo dronov in analizo podatkov išče prihranke pri kmetijski pridelavi.
Da vidimo, kako se posodablja kmetijstvo, so pri Agrobiznisu letos vpeljali natečaj Agrobiznis hi-tech, s katerim predstavljamo uporabnike in ponudnike novih tehnologij. Od avgusta smo jih predstavili 16, med katerimi je komisija izbrala štiri finaliste. Zmagovalca med finalisti smo razglasili danes na 4. konferenci o novih tehnologijah v kmetijstvu. Med uporabniki novih tehnologij je zmagala digitalizirana ekološka kmetija Vegerila, ki uspešno posluje, med ponudniki pa mariborski startup Termodron, ki z uporabo dronov in analizo podatkov pridelovalcem optimizira in poceni pridelavo.
Vegerila širi ponudbo za svoje stalne kupce
“Pred štirimi leti smo ustanovili majhno kmetijo, zaradi majhnih začetnih stroškov pa izbrali pridelavo zelenjave in zelišč. Prodajamo lokalno, 70 odstotkov prek partnerskega kmetovanja, preostanek pa restavracijam. Živimo od trženja več kot 60 vrst pridelkov, ki jih pridelujemo na 0,43 hektarja. Iskanje kupcev je najtežje, zato želimo ohraniti kupce in jim ponuditi še več. Šli bomo v še večjo diverzifikacijo ponudbe, prihodnje leto bomo ponujali tudi kokošja jajca, naslednji korak bo morda predelava. Iščemo tržne niše, ki se naslanjajo na našo osnovno kmetijsko pridelavo,” pravi Tilen Praprotnik z ekološke kmetije Vegerila iz Lesc na Gorenjskem.
Uporabo dronov širijo v sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo
Z brezpilotnimi letalniki ali droni so v Termodronu najprej pregledovali daljnovode, k preizkušanju, kako bi lahko koristili pri poljedelstvu, pa jih je napeljalo podjetje Jeruzalem Ormož SAT. Na njihovih njivah so z dronom, na katerega je pritrjena kamera z infrardečim (IR) spektrom, pred letom dni testno pregledali omejen nabor kultur. Z raziskovalci katedre za biosistemsko inženirstvo mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so začeli raziskovati, po kakšnem postopku bi lahko uporabili drone pri pridelavi žit. “Tu so glavni izzivi povezani z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter s pravočasnim odkrivanjem bolezni in škodljivcev. Razvili so rešitev za optimalno dognojevanje žit s pomočjo dronov in analizo podatkov. Rezultat je prihranek umetnega gnojila. Sodelujejo tudi s Panvito in podjetjem ŽIPO Lenart, od tehnološko naprednejših kmetij pa tudi s kmetijo Meolic in kmetijo Cigüt.
Možnosti za uporabo dronov v kmetijstvu je še veliko. “Prihodnje leto širimo uporabo dronov v sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Svojo rešitev na ključ bomo prilagodili tako, da bo uporabna tudi za srednje in manjše kmetije, dolgoročno pa jo želimo ponuditi tudi v tujini,” pravi Sergej Krajnc, ustanovitelj Termodrona.
Čestitamo zmagovalcema in preostalima finalistoma – kmetiji Majerič, ki promovira ohranitveno kmetovanje, in Biotehniški fakulteti, ki je razvila inovativne metodo za žlahtnjenja, s katero pridejo prej in z manj dela do nove hibridne sorte zelenjave. Čestitke tudi vsem drugim kandidatom, ki so bili uvrščeni na prvi natečaj Agrobiznis hi-tech.
Scroll