Silovitost nedavnih ekstremnih poplav je nedvomno jasen dokaz, da se naše podnebje zaradi segrevanja hitreje spreminja, kot je bilo pričakovati. Časa za ukrepanje v smeri zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (TGP) in prilagajanje na vplive podnebnih sprememb je vedno manj. Kmetijska proizvodnja je močno odvisna od vremenskih in podnebnih razmer, zaradi česar spada med najbolj ranljive gospodarske sektorje. Kmetijski sektor je pod izjemnim pritiskom, saj dolgoročne podnebne projekcije za Slovenijo niso optimistične. Pogostost podobnih ekstremnih meteoroloških in hidroloških dogodkov, ki smo jim bili priča nedavno, se bo le še povečala. 

Kmetijstvo je pred veliko prelomnico: prispevati bo moralo k zmanjševanju izpustov TGP ter se sočasno hitro prilagoditi novi podnebni realnosti. Pa bo pri tem uspešno? Kateri izzivi bodo največji? Kakšno bo naše kmetijstvo v prihodnosti? Kakšne so ocene in pričakovanja stroke? Na ta in številna druga relevantna vprašanja so na dveh podnebnih posvetih v okviru Kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni, 28. in 29. avgusta 2023, poskušali odgovoriti nosilci kmetijske in podnebne politike, strokovnjaki, kmetijski svetovalci-specialisti in predstavniki kmetijske prakse.

Blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu: Premagovanje izzivov in spodbujanje izvajanja učinkovitih ukrepov

Grafični povzetek podnebnega posveta na temo blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu. Avtorica: Lara Kastelic

V okviru prvega posveta z naslovom: Blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu: Premagovanje izzivov in spodbujanje izvajanja učinkovitih ukrepov, ki je potekal 28. avgusta 2023, je bil izpostavljen vidik zmanjševanja izpustov TGP. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za podnebne politike Andrej Gnezda z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je izpostavil ugotovitve Evropskega računskega sodišča, da so bili podnebni in energetski cilji za leto 2020 sicer doseženi, vendar pa ukrepi za dosego ciljev za leto 2030 verjetno ne bodo zadostni. Nacionalni energetski in podnebni načrti (NEPN) bodo morali biti revidirani, da bodo lahko odrazili ambicioznejše cilje EU. Doseganje podnebne nevtralnosti bo po njegovih besedah zahtevalo aktivno udejstvovanje vseh sektorjev, tudi kmetijstva, ter družbe kot celote.

Predstavitev Andreja Gnezda.

Predavanje (video) 

Dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil vire izpustov TGP v kmetijstvu, in sicer se je osredotočil na metan in didušikov oksid. V povprečju 2017–2021 je prispevek kmetijstva k skupnim izpustom TGP znašal 10,6 %, samo iz živinoreje pa 8,2 %. V obdobju od 1986-2021 so se izpusti TGP iz kmetijstva zmanjšali za -13 %. V svoji predstavitvi je izpostavil kratko obstojnost metana v primerjavi z ogljikovim dioksidom, pri čemer pa je poudaril, da kratka obstojnost metana ne pomeni, da so prizadevanja za zmanjšanje emisij metana odveč, smiselno pa je več poudarka nameniti tudi drugim virom TGP v kmetijstvu, zlasti didušikovemu oksidu. Eden od ključnih izzivov bo zmanjšati izgube dušika iz hlevov, gnojišč in pri gnojenju z živinskimi gnojili in s tem zmanjšati potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil. Izboljšati bo treba učinkovitost reje goved, predvsem govejih pitancev ter izkoristiti potencial novejših tehnik za zmanjšanje izpustov (inhibitorji metanogeneze v vampu, inhibitorji ureaze, nitrifikacije in denitrifikacije…). Poudaril je, da slovenski Strateški načrt SKP za obdobje 2023–2027 (SN 2023–2027) že vsebuje vse ključne ukrepe, ki so relevantni za doseganje zmanjšanja izpustov TGP iz kmetijstva.

Predstavitev dr. Jožeta Verbiča.

Predavanje (video)

Barbara Simonič z EIT CLIMATE KIC, z evropske skupnosti za inovacije na področju podnebnih sprememb, ki sodeluje na projektu Razogljičimo Slovenijo z modelom sistemskega prehoda Deep Demonstration, je poudarila pomen sistemskega prehoda pri upravljanju sprememb, predstavila potek projekta Deep Demonstration v Sloveniji ter izpostavila izkušnje sistemskega prehoda na Irskem.

Predstavitev Barbare Simončič

Predavanje (video)

Tanja Gorišek in dr. Boštjan Petelinc, oba z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), sta predstavila ključne aktivnosti MKGP na področju podnebnih izzivov. Tanja Gorišek je predstavila Pristop k trajnostni živinoreji v okviru SN 2023–2027, s katerim je moralo ministrstvo utemeljiti, kako intervencije SN 2023–2027 prispevajo k trajnostnemu razvoju živinoreje v Sloveniji. Dr. Boštjan Petelinc pa je povzel rezultate revizije Računskega sodišča RS glede doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov TGP v obdobju 2013–2019 ter aktivnosti MKGP na področju blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu. Poudaril je, da nas po letu 2025 čaka zaostritev zahtev EU na področju blaženja podnebnih sprememb, kar vključuje predvsem natančnejši sistem zbiranja podatkov, modeliranje učinkovitosti ukrepov, doseganje sinergij med blaženjem in prilagajanjem ter biotsko raznovrstnostjo.

Predstavitev Tanje Gorišek

Predavanje (video)

Predstavitev dr. Boštjana Petelinca

Predavanje (video)

Anja Mežan, specialistka svetovalka za živinorejo javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS), ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, KGZ Novo Mesto, je izpostavila pomen prenosa znanja v prakso. Pri svojem delu se svetovalci srečujejo s številnimi izzivi: od iskanja rešitev pri rekonstrukcijah objektov z vezane reje na prosto rejo, pri adaptacijah objektov za rejo živali in novogradnjah. Za zmanjšanje izpustov TGP bo ključno vlagati v: kmetijsko mehanizacijo za gnojenje z majhnimi izpusti v zrak, izvajati ukrepe za povečanje humusa v tleh z organskimi gnojili, spodbujati uporabo specialnih mineralnih gnojil, ki vsebujejo inhibitorje za zmanjšanje izpustov amonijaka in didušikovega oksida, uporabo krmnih dodatkov v prehrani krav molznic za zmanjšanje izpustov TGP ter vlagati v novogradnje in adaptacije hlevov (odprti hlevi, prezračevanje in hlajenje, preprečevanje sončnega sevanja v objekte, izbira ustreznih materialov za boljšo izolacijo objektov, uporaba ustreznih sistemov odgnojevanja, gradnja zaprtih skladišča za živinska gnojila. Poudarila je, da za svoje uspešno delo svetovalci potrebujejo dostop do najnovejših znanj, za kar so ključna izobraževanja tako doma kot tudi v tujini in vključevanja v različne projekte. V letu 2023 so se vključili v mednarodna projekta Horizon Europe Climate Smart Advisor in Climate Farm Demo (www.climatefarmdemo.eu).

Predstavitev Anje Mežan

Predavanje (video)

Na posvetu je sodeloval tudi mladi prevzemnik Davorin Rantaša, rejec z intenzivno mlečno proizvodnjo, ki obdeluje preko 50 hektarjev kmetijskih površin in redi preko 100 glav živali. G. Rantaša, ki ob pomoči družine nadaljuje selekcijske uspehe več generacij usmerjene govedorejske kmetije, je izpostavil zahtevnost te panoge. Dejal je, da imajo govedorejci velikokrat občutek, da so za javnost zgolj onesnaževalci okolja. Vendar, kot je poudaril, to ni prava realnost, saj so v tujini zelo cenjeni s svojimi proizvodi. Poleg tega nenehno vlagajo v tehnološke izboljšave. Na svoji kmetiji se trudijo npr. čim bolj učinkovito uporabiti dušik, prenovili so hlev, da je čim bolj zračen in udoben za živali. V bodoče bodo uporabljali več metuljnic, kar je dobro z vidika vezave dušika v tla in je dobro tudi za krmo za živali. Da bi bodoče generacije lahko ostale v tej panogi, bo potrebno dvigniti ugled kmeta v družbi. Kmet mora biti bolje cenjen. Kot je rekel, »za kmeta se ne odločiš, za kmeta se rodiš«. Želi si, da bi tudi njegovi otroci nadaljevali s tradicijo kmetije.

Pogovor (video)

Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam: Izzivi, strategije in poti do odpornosti

Grafični povzetek podnebnega posveta na prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam. Avtorica: Lara Kastelic

Na drugem podnebnem posvetu z naslovom: Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam: Izzivi, strategije in poti do odpornosti (29.8.2023) je bil obravnavan vidik prilagajanja podnebnih spremembam. Uvodoma je dr. Gregor Gregorič z Urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje predstavil različne scenarije spreminjanja podnebja v prihodnosti. Na temperaturnem področju projekcije kažejo, da naj bi bilo konec 21. stoletja med 1–6 °C topleje kot v obdobju 1981–2010. Dvig temperature je sicer močno odvisen od scenarijev. Po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju se pričakuje veliko večje število vročih dni kot doslej. Pričakovati je tudi podaljšanje rastne dobe. Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo sredi ali konec stoletja po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju znatno povečala (konec stoletja do 20 %). Povečanje bo največje pozimi v vzhodni Sloveniji (že sredi stoletja do 40 %, konec stoletja po pesimističnem scenariju tudi nad 60 %). Jakost in pogostost izjemnih padavin se bosta povečali (bolj po pesimističnem scenariju). Nalivi z danes izjemno jakostjo bodo postali običajnejši. Intenzivne dnevne padavine bodo pogostejše jeseni in pozimi, po pesimistične scenariju že sredi stoletja.

Predstavitev dr. Gregorja Gregoriča

Predavanje (video) 

Dr. Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete je predstavila uporabo agroklimatskih kazalnikov za razumevanje delovanja agroekosistemov v pogojih podnebnih sprememb. Z izborom primernih agroklimatskih kazalnikov lahko natančneje pripravimo celostno oceno vpliva podnebnih sprememb na rastne razmere v kmetijstvu v Sloveniji. Slednje pa je ključnega pomena za razvoj ustreznih strategij prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe.

Predstavitev dr. Tjaše Pogačar

Predavanje (video) 

Dr. Boštjan Petelinc z MKGP je predstavil aktivnosti MKGP na področju priprave nove Strategije prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ter povzel bistvene ugotovitve Računskega sodišča RS glede uspešnosti MKGP pri izvajanju ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe.

Predstavitev dr. Boštjana Petelinca

Predavanje (video) 

Dr. Maja Kožar s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavila rezultate študije za izdelavo ocene vplivov podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu. Cilj omenjene študije je pripraviti prvi del ocene ranljivosti obeh sektorjev (ocena izpostavljenosti, ocena občutljivosti in potencialnih vplivov), ki bo v bodoče osnova za oceno njune ranljivosti na podnebne spremembe v različnih regijah/pokrajinah v Sloveniji. Prve ugotovitve kažejo, da sta najbolj ranljiva sektorja pridelava zelenjadnic na prostem in čebelarstvo. Za izdelavo celovite ocene pa bo potrebno med drugim vzpostaviti celovito, sistematično in kontinuirano zbiranje podatkovnih/strokovnih podlag za spremljanje posledic podnebnih vplivov.

Predstavitev dr. Maje Kožar

Predavanje (video) 

Andrej Soršak, svetovalec specialist za področje sadjarstva, ki deluje v okviru JSKS na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, pa je predstavil povsem konkretne posledice podnebnih sprememb v sadjarstvu. Opozoril je na nujnost prilagajanja z novimi sortami, ki bodo bolj odporne na bolezni in škodljivce ter uvajanje drugih ukrepov (npr. kapljično namakanje, zadrževalniki vode, vzgoja odpornih sort in podlag za sušo, prilagoditev ožjim obiralnim oknom…). Prilagajanje na podnebne spremembe pa seveda draži stroške pridelave.

Predstavitev Andreja Soršak

Predavanje (video) 

Na posvetu so kot partnerska država sejma AGRA sodelovala predstavnika iz Indije, Ruchika Gupta in Ramamurthy Shankaran, ki sta predstavila način prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe v Indiji.

Predstavitev Ruchike Gupta

Predavanje (video) 

Predstavitev Ramamurthy Shankarana

Predavanje (video)