Namen EIP

Kaj so projekti EIP

Projekti EIP so projekti, ki se nanašajo na iskanje rešitev dejanskega problema, ki ga kmet zaznava na svoji kmetiji. Je natančno definiran, strokovno utemeljen, v njem so vse informacije, kaj in na kakšen način bodo udeleženci projekta počeli v obdobju trajanja projekta.

Za namen izvedbe projekta EIP se na podlagi sklenjene pogodbe o medsebojnem sodelovanju vzpostavi partnerstvo (trikotnik znanja), ki ga sestavljajo najmanj trije člani:
–    kmetijsko gospodarstvo,
–    pravna oseba, ki opravlja raziskovalno in razvojno dejavnost in
–    pravna oseba, ki opravlja dejavnost svetovanja na področju kmetijstva, živilstva oziroma gozdarstva ali varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda.

Seveda se trikotniku znanja lahko priključijo še ostali člani (kot npr. posamezniki, podjetja, zadruge, NVO), ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko bistveno pripomorejo k uspešni izvedbi projekta. Partnerstva, ki izvajajo projekte EIP, se priznajo kot operativne skupine.

 

trikotnik z akterji 01

Shematski prikaz sestave operativne skupine za namen izvedbe projekta EIP (trikotnik znanja)

 

Operativne skupine EIP

Operativna skupina je skupina ljudi, ki sodeluje pri razvoju konkretnih rešitev za praktične probleme ali inovativne priložnosti in katere projekti so podprti z evropsko politiko razvoja podeželja. Operativno skupino sestavlja več partnerjev, in sicer tako kmet, kmetijsko podjetje, svetovalec, raziskovalec, kot mnogi drugi akterji, ki se med seboj povežejo z namenom pridobitve praktične rešitve konkretnega problema, ki ga ima kmetovalec. Vsaka država ali regija ima možnost določiti svoje specifične zahteve ali omejitve o tem, kako vzpostaviti operativno skupino.

Idejna zasnova delovanja operativnih skupin

Prikaz idejne zasnove delovanja operativnih skupin v okviru projektov EIP v Sloveniji.

Operativne skupine EIP morajo s pogodbo o sodelovanju jasno opredeliti medsebojne odnose, odgovornosti in morajo biti »operativne«, to pomeni, da se morajo ukvarjati z iskanjem inovativnih rešitev za konkretne in obstoječe probleme na kmetijskem gospodarstvu.

Te skupine so »operativne« prav zaradi tega, ker je njihov namen razreševanje praktičnih izzivov na kmetijskem gospodarstvu, ki je član partnerstva in oblikovanje praktičnih rešitev, ki se prenesejo do ostalih kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva. Te cilje operativne skupine EIP zasledujejo na način, da člani partnerstva skupaj pripravijo projekt EIP, v katerem jasno opredelijo izzive, ki jih projekt naslavlja, predvideno pot do rešitev, pričakovane rezultate projekta in način razširjanja rezultatov.

Pri tem je ključnega pomena, da skupina rezultate transparentno razširja, med drugim tudi preko evropske mreže EIP in nacionalne mreže za podeželje. Operativne skupine EIP se vzpostavljajo in delujejo v skladu s 56. in 57. členom Uredbe 1305/2013/EU. Bolj podrobna razlaga vzpostavitve operativne skupine je podana v informativni brošuri “Kaj slovenskemu kmetijstvu prinaša EIP – Evropsko partnerstvo za inovacije”.

 

Kako poiskati projektnega partnerja

Evropski organi upravljanja programov razvoja podeželja, vključno s slovenskim, intenzivno informiramo kmete in ostale deležnike skozi različne dogodke nacionalnih mrež. Medtem lahko kmetje že dlje časa iščejo ustrezne partnerje, kot so raziskovalci in svetovalci, za razrešitev konkretnega problema na svojem kmetijskem gospodarstvu. Za vzpostavitev projekta oziroma prijave projekta na javni razpis pridružitev Mreži EIP-AGRI predstavlja dober začetek. S svojo spletno stranjo ponuja Mreža EIP-AGRI registriranim članom navdihujoče ideje, informacije, rezultate že zaključenih projektov in načinov, kako povezati ostale akterje v EIP-AGRI mrežo. Kot člani EIP-AGRI mreže lahko kmetje aktivno izmenjujejo in zbirajo informacije, ki predstavljajo izhodišče za vzpostavitev in delovanje operativne skupine. V ta namen je bil vzpostavljen Izmenjevalnik idej. Informacijo o tem, kdo vse je lahko partner v projektu najdete v splošni informativni brošuriV sodelovanju je ključ do napredka slovenskega kmetijstva Predstavitev ukrepa M16 – Sodelovanje s področja tehnološkega razvoja ter okolja in podnebnih sprememb”.

Sloveniji smo že marca leta 2014 izvedli prvo mednarodno delavnico z naslovom “Vzpostavitev operativnih skupin v okviru Programov razvoja podeželja”.
Z letom 2017 pa prehajamo v operativno fazo, zato smo tudi v Sloveniji okrepili različne aktivnosti, da vse zainteresirane akterje opremimo s pravimi informacijami za uspešen zagon operativnih skupin EIP.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 13. 11. 2017 organiziralo mednarodni EIP seminar z namenom predstavitve Evropskega inovacijskega partnerstva za produktivnost in trajnost v kmetijstvu in gozdarstvu (EIP). Pristop EIP je povsem nov koncept evropske politike razvoja podeželja, njegov cilj pa je zmanjšati vrzel v prenosu znanja in inovacij od stroke do kmetijske prakse in izboljšati povratni pretok informacij glede zaznanih praktičnih izzivov od kmetijske prakse do stroke.

 

Tematike projektov EIP

V okviru podukrepa M16.2 – Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij so predpisane naslednje tematike:

1. Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk

2. Visokostorilna trajnostna pridelava vrtnin

3. Trajnostna pridelava grozdja za vino in svežo uporabo

4. Učinkovita prireja mleka z izboljšanjem prehrane krav molznic

5. Uvedba genomske selekcije z domačim obračunom genomskih plemenskih vrednosti

6. Nov proizvodno-ekonomski model slovenske prašičereje

7. Razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin

8. Reja govedi in drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti

9. Podaljšanje obstojnosti živil in svežine proizvodov

10. Razvoj in širitev digitalizacije na kmetijskem gospodarstvu in organizaciji pridelave

11. Tehnološke rešitve za preprečevanja karantenske bolezni hude viroidne zakrnelosti hmelja

12. Modeli lokalne oskrbe

13. Analitični sistemi v podporo svetovanju na kmetijah

14. Dodana vrednost lesu

V okviru podukrepa M16.5 – Okolje in podnebne spremembe pa so predpisane naslednje tematike:

1. Trajnostna raba tal kmetijskih zemljišč z zagotavljanjem rodovitnosti in preprečevanje erozije ter degradacije tal

2. Trajnostno varstvo rastlin

3. Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe na kmetijskem gospodarstvu

4. Kmetijstvo kot podpora naravovarstva oziroma ohranjanje biotske raznovrstnosti preko ustreznega načina kmetovanja

5. Gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi travišči

6. Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava na vodovarstvenih območjih

7. Učinkovita raba energije in OVE v kmetijski pridelavi in predelavi

8. Krožno gospodarstvo – sklenjen snovni krogotok na kmetijskem gospodarstvu

9. Ohranjanje biotske raznovrstnosti v gozdnih habitatih

10. Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode

11. Učinkovita in trajnostna raba vode na kmetijskem gospodarstvu

Prijava na e-novice

Deli z drugimi