- Datum objave 15.05.2024
Najuspešnejše podeželsko območje Slovenije v letu 2023
- Datum objave 15.05.2024
Krajevna skupnost Mala Nedelja v Občini Ljutomer je zmagovalka 3. nacionalnega izbora za Najuspešnejše podeželsko skupnost, saj je letošnji slogan »Pogumno v prihodnost« vizija vseh prebivalcev tega kraja. Osem člansko nacionalno komisijo je Mala Nedelja prepričala s povezovanjem in sodelovanjem na vseh področjih – energija za razvoj se pretaka po vseh žilah skupnosti. Vsakdo prevzema delo in odgovornost za tisto kar najbolj zna in ob tem ne pozablja na ljudi in družbo okoli sebe.
Županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, ki je na razpis prijavila »le« majhno krajevno skupnost, s ponosom pove: »Z jasno vizijo in tesnim sodelovanjem med krajani, gospodarstvom ter lokalno skupnostjo je mogoče doseči več, kot si to lahko predstavljamo.« ter poudari pomen samoiniciativnosti mladih in simbioze med generacijami. Krajevna skupnost je tako postala tudi nacionalni predstavnik in bo Slovenijo zastopala na 18. evropskem natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi za leto 2024, ki ga razpisuje Evropska delovna skupnost za razvoj podeželja in obnovo vasi – ARGE.
Na natečaj se je prijavilo pet skupnosti: Krajevna skupnost Mala Nedelja (Občina Ljutomer), Občina Dornava, Občina Kozje, Občina Loški potok in Občina Markovci.
Spoznajte skupnosti, ki so se potegovale za naziv:
Krajevna skupnost Mala Nedelja, ki leži na robu rodovitnega Murskega polja v Slovenskih goricah, je s tradicijo in zgodovinskimi mejniki bogata vaška soseska – tu so trdni in ponosni kmetje in obrtniki že vedno ustvarjali zgodovino Slovenije. Ta tradicija in samozavest, ki izgleda, da je ljudem iz Male Nedelje položena že v zibko, sta trdna temelja na katerih nastajajo razvojni projekt za sedanjost.
Dornava, s svojimi 3000 prebivalci, se v prvi vrsti odlikuje po svoji posebni energiji in tesni povezanosti občinske uprave z različnimi društvi in iniciativami občanov ter medsebojnem spoštovanju pri sprejemanju razvojnih odločitev. Odlikuje jih pot malih, a številnih korakov, ki v povezavi z idejami za prihodnost skupaj tvorijo zdrave temelje za nadaljnji razvoj.
Poleg rodovitne kmetijske zemlje, ki se razprostira ob ravnicah Drave, so glavno bogastvo občine Dornava nedvomno njeni ljudje. Trdna jedra aktivnih in delovnih ljudi so zbrani v več društvih – izpostavimo zlasti lükarje, upokojence, kmečke žene. Iz njihovih iniciativ so zrasli najboljši projekti – Čušekova kmetija kot muzej, pričetek obnove dvorca Dornava in prireditve, ki slavijo življenjski krog kmečkih opravil: lükarski praznik, praznik žetve in prireditev od paše do sira. Brez omenjenih društev ne bi bilo prireditev, kot so dornavski fašenk in dornavski Cigani. Neverjetno je opazovati, kako se nekaj, kar so ljudje v preteklosti pripravljali v svojo zabavo sedaj, z veliko občinsko podporo, spreminja v pomembne prireditve tako za krajane, kot tudi za zunanje obiskovalce.
V Kozjem se potrjuje, da je strategija malih korakov in delo skozi desetletja pravi način, da še tako veliki načrti, končno postanejo zgodba o uspehu – izjemna oživitev gradu kot je Podsreda zagotovo ne bi bila možna, če že pred desetletji ne bi bila sprejeta odločitev, da z lokalnimi močmi ob podpori Kozjanskega parka, vsi poprimejo za delo, iščejo projektne in finančne možnosti in delajo na obnovi in oživitvi gradu.
Upravljanje in vzdrževanje gradu Podsreda vsekakor ni mačji kašelj – tudi tukaj se potrjuje znana resnica – vse je mogoče, če svoje moči združijo ljudje, ki jim je mar in ki jim je uspeh kraja zapisan v srca – mlada ekipa na gradu Podsreda s podporo izkušenega vodstva Kozjanskega parka in občine, skupaj z zavzetimi lokalnimi ponudniki, ustvarjajo uspešno zgodbo, ki hkrati pomeni središčno točko turizma in pomembno ekonomsko osnovo lokalnemu prebivalstvu.
Za občino Loški potok lahko upravičeno rečemo, da je sicer oddaljena od vseh pomembnejših urbanih središč, a se odlikuje predvsem po tem, da v njej živeči prebivalci svoje »odmaknjenosti« ne stigmatizirajo, ampak jo želijo polno živeti v vseh njenih pozitivnih pojavnostih.
Tako so v središče svojih prizadevanj postavili tiste dobrine, ki jih imajo zaradi svojih naravnih in družbenih danosti največ – les, naravo, sonce, veter, zdravo okolje in angažirane prebivalce in prebivalke. V slovenskem in mednarodnem prostoru že prepoznani kot občina, ki je uspela najti uspešen model rabe obnovljivih virov energije, kjer v kombinaciji z lesno biomaso in sončno energijo zagotavljajo stroškovno ugodne vire energije za prebivalce občine. V občini domujejo tudi uspešna tehnološka podjetja, tako da dohodki prebivalstva celo presegajo slovensko povprečje.
Markovci so srednje velika ambiciozna podeželska občina (4200 prebivalcev, 9 naselij) na dostopnem in dinamičnem podeželju Ptujskega polja, ustanovljena leta 1998. Središče občine je v naselju Markovci, ki je dobro opremljeno podeželsko središče druge stopnje (osnovna šola, vrtec, pošta, lekarna, zobozdravnik, zdravstveni dom, zavarovalnica, župnija, trgovina, kmetijska zadruga, več kot 40 društev).
Razvojni proces je dolgoročno in ciljno načrtovan, ima podporo lokalne skupnosti, je finančno vzdržen. Občani in občanke so vsako leto pozvani, da občinski upravi podajo svoja pričakovanja in želje glede načrtov in financiranja občinskih zadev.
Bioterme, Mala Nedelja
Komisija je vloge pregledala, si ogledala območja ter pretehtala njihove argumente. V obrazložitvi je o zmagovalcu zapisala: »Mala Nedelja je prepričala s povezovanjem in sodelovanjem na vseh področjih – energija za razvoj se pretaka po vseh žilah skupnosti in kar navdušuje, vsakdo prevzema delo in odgovornost za tisto kar najbolj zna in ob tem ne pozablja na ljudi in družbo okoli sebe. Podstat razvoja so pomembna dela prednikov, ki so Malo Nedeljo že vedno postavljali na zemljevid pomembnih odločitev za slovenstvo. Na tej tradiciji gradijo tudi današnji rodovi. Vaška šola vzgaja mlade v samostojne in samozavestne ljudi, ki, ko pride čas, pogumno prevzamejo svoje vloge v gledališču, krajevni skupnosti in občini, kulturnem in turističnem društvu, vinogradniškem združenju. Ob tem je seveda pomembna ekonomska samostojnost – močne kmetije, razvita obrt, odlični vinogradniki. V tem pogledu imajo prav posebno mesto Bioterme, kjer so krajevna skupnost in vodstvo hotela našli izjemno sožitje in lahko rečemo, da so lahko zgled za javno in zasebno partnerstvo – sodelovanje sega od delovnih mest za lokalno prebivalstvo in nudenja prostora v hotelu za javne storitve zdravnika, skupnih prireditev in predstavljanja obrtniški izdelkov, do izboljšanja infrastrukture, ki služi tako domačinom kot gostom hotela.«
Krajevna skupnost Mala Nedelja – energija za razvoj se pretaka po vseh žilah skupnosti
Krajevna skupnost Mala Nedelja, ki leži na robu rodovitnega Murskega polja v Slovenskih goricah, je s tradicijo in zgodovinskimi mejniki bogata vaška soseska – tu so trdni in ponosni kmetje in obrtniki že vedno ustvarjali zgodovino Slovenije. Ta tradicija in samozavest, ki izgleda, da je ljudem iz Male Nedelje položena že v zibko, sta trdna temelja na katerih nastajajo razvojni projekt za sedanjost.
Mala Nedelja je navzven odprta in povezovalna točka tudi za okoliška naselja in vasi, navznoter pa dobro organizirana in (skoraj) samozadostna vaška skupnost, ki je preskrbljena z osnovno socialno in drugo infrastrukturo – osnovna šola, vrtec, župnija, trgovina z živilskimi artikli, več gostinskih lokalov, sedeži več društev in drugih organizacij, pošta, zobozdravnik. Ob tem poudarimo, da je pri vseh stvareh sodelovanje v Mali Nedelji pisano z veliko začetnico – zobozdravniku in pošti prostore npr. zagotavljajo v hotelskem kompleksu term Bioterme.
Srce te vaške skupnosti pa so njeni prebivalci – neverjetno je opazovati vse generacije Nedeljčanov, ki vsak po svojih močeh prispeva k skupnosti – otroci iz vrtca in šole, ki s pesmijo in besedo navdušujejo goste hotela; gledališčniki, ki dosežejo, da v nabito polni dvorani tudi najstarejši vztrajajo dve uri in več; vinogradniki, ki si zgradijo svoj dom, da bi odlična vina lahko bolje promovirali in poučevali ljudi o umetnosti vinarstva; ponos učiteljice, ko njeni učenci zasedajo pomembna mesta v gospodarstvu, na občini, v kulturi – vse to je Mala Nedelja.
Angažiranost lokalnega prebivalstva in hkratna podpora občinskih struktur sta bili tudi ključni za hiter napredek na gospodarskem in socialnem področju. Posebna spodbuda hitrejšega razvoja na območju pa so bile in so še Bioterme, ki ne predstavljajo samo ekonomsko turističnega subjekta, ampak omogočajo in podpirajo tudi velik del drugih funkcij v prostoru. Prepoznavnost območja, ki se je oblikovala tudi na osnovi njihove turistične ponudbe, se uspešno dopolnjuje z širšim okoljem celotne vaške skupnosti in njene promocije različnih kulturnih, etnografskih in drugih prireditev in aktivnosti.
Pomembno je izpostaviti, da nova infrastruktura v vasi nastaja iz dveh pogledov – zagotoviti dobro življenje prebivalcem in hkrati zagotavljati tudi dobro počutje obiskovalcem term. Z načrtovano ureditvijo novega parka oziroma ploščadi pod cerkvijo, pa je namen vzpostaviti prostor, ki bo zasledoval in predstavil kulturno zgodovinski kontekst kraja in njegove bogate zgodovine z namenom, da bi še v večji meri spodbudili družbeno življenje in privabili tudi zunanje obiskovalce ter omogočil druženje in kulturne aktivnosti.
Po vsem povedanem verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je za prebivalce Male Nedelje značilna njihova nadpovprečna raven vključenosti v različna združenja in društva in da je povezovanje in dopolnjevanje njihov vsakodneven pristop k življenju, ki vzpodbuja izrazito pozitivno družbeno klimo, ki omogoča da se za dosego skupnih ciljev medsebojno povezujejo in sodelujejo.
KS Mala Nedelja je prejela naziv najuspešnejše podeželske skupnosti za leto 2023, saj je prepričala s povezovanjem in sodelovanjem na vseh področjih – energija za razvoj se pretaka po vseh žilah skupnosti in kar navdušuje, vsakdo prevzema delo in odgovornost za tisto, kar najbolj zna in ob tem ne pozablja na ljudi in družbo okoli sebe. Podstat razvoja so pomembna dela prednikov, ki so Malo Nedeljo že vedno postavljali na zemljevid pomembnih odločitev za slovenstvo. Na tej tradiciji gradijo tudi današnji rodovi. Vaška šola vzgaja mlade v samostojne in samozavestne ljudi, ki, ko pride čas, pogumno prevzamejo svoje vloge v gledališču, krajevni skupnosti in občini, kulturnem in turističnem društvu, vinogradniškem združenju… Ob tem je seveda pomembna ekonomska samostojnost – močne kmetije, razvita obrt, odlični vinogradniki. V tem pogledu imajo prav posebno mesto Bioterme, kjer so krajevna skupnost in vodstvo hotela našli izjemno sožitje in lahko rečemo, da so lahko zgled za javno in zasebno partnerstvo – sodelovanje sega od delovnih mest za lokalno prebivalstvo in nudenja prostora v hotelu za javne storitve kot sta zobozdravnika in pošte, skupnih prireditev in predstavljanja obrtniški izdelkov, do izboljšanja infrastrukture, ki služi tako domačinom kot gostom, ki te kraje obiščejo.
Kontaktne osebe:
- Boštjan Žerdin, predsednik Krajevne skupnosti Mala Nedelja (041 311 735; bzerdin@gmail.com)
- Karmen Pulko, Občina Ljutomer (02 584 90 53; pulko@ljutomer.si)
- Bojana Babič Škrlec, Občina Ljutomer (051 360 841; skrlec@ljutomer.si)
Svečana razglasitev zmagovalca natečaja za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije za leto 2023 bo potekala v okviru odprtja festivala Dobrote slovenskih kmetij. Zbrane bosta nagovorila Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Roman Medved, predsednik DRSP. Krajevna skupnost bo kot nacionalni predstavnik Slovenijo zastopala na 18. evropskem natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi za leto 2024, ki ga razpisuje Evropska delovna skupnost za razvoj podeželja in obnovo vasi – ARGE. Uvrstila se je v konkurenco 21 območij iz osmih držav. Mednarodna komisija si bo 28. 5. 2024 ogledala Malo Nedeljo, slovesna razglasitev zmagovalca pa bo potekala septembra pri zmagovalcu prejšnjega natečaja v Stadtschlaining, Burgenland v Avstriji.
Kosci, Mala Nedelja
Septembra 2023 je društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP), po naročilu Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) objavilo nacionalni razpis za Najuspešnejšo podeželsko skupnost 2023 pod geslom »Pogumno v prihodnost«. Natečaj je vodila nacionalna komisija v sestavi dr. Marija Markeš, Ministrstvo za okolje podnebje in energijo, predsednica; dr. Irma Slavič Potočnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Marko Koščak, Fakulteta za turizem Brežice, Univerza v Mariboru; mag. Tomaž Cunder, raziskovalec; Aleš Zidar, LAS med Snežnikom in Nanosom; mag. Mojca Metličar, LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih Goricah; in mag. Vesna Erhart, Zavod EKOmeter; kot člani DRSP ter Alina Cunk Perklič, kot predstavnica MKGP.
Društvo za razvoj slovenskega podeželja po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano natečaj v tej obliki organizirata tretjič. V preteklih letih sta zmagali Občina Brda in Občina Ljubno, obe sta bili uspešni tudi na evropski ravni in prejeli zlato plaketo.
