S pomočjo novih praks, procesov in tehnologij bomo obstoječim pridelovalcem in potencialnim pridelovalcem grozdja za vino zagotovili trajnostno pridelavo grozdja za vino v vinogradih. Trajnostno pridelavo grozdja za vino bomo v okviru projekta EIP vpeljali pri šestih kmetijskih gospodarstvih v naslednjih statističnih regijah: PODRAVSKA, POMURSKA, SAVINJSKA in GORIŠKA. V okviru projekta bomo zagotovili naslednje individualne prakse, procese, tehnologije:

– Demonstracija različnih nekemičnih metod zatiranja plevelov v pasu pod vinskimi trtami (brez uporabe herbicidov),

– Uporaba hightech sodobne škropilne tehnike opremljene z LIDAR senzorji na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev vinske trte (omogočena pridelava grozdja visoke kakovosti, ki ne vsebujejo veliko ostankov FFS ali so skoraj popolnoma brez ostankov FFS),

– Ohranjanje biotske raznovrstnosti v vinogradu in njegovi okolici (omogočili biološko pestrost v vinogradih in zmanjšali erozijo tal) in

– Začetek postopka prakse merjenja dozorevanja grozdja v vinogradu (omogočili pridelavo tipičnega grozdja za pridelavo vrhunske kakovosti vina).

V projektu EIP sodelujejo izkušeni vinogradniki (kmetijska gospodarstva) ter vinogradniki začetniki, ki bodo uporabili naštete prakse, procese in tehnologije ter s katerimi bodo trajnostno izboljšali pridelavo grozdja za vino v bližnji prihodnosti.

Aktivnosti projekta: Vodenje; digitalno merjenje listne površine; nadgradnja obstoječe laserske LIDAR merilne tehnologije; nadgradnja obstoječega avtomatiziranega-avtonomnega modularnega sistema za krmiljenje količin odmerkov škropilne brozge. Izvajanje avtomatiziranega-avtonomnega nanašanja škropilne brozge v vinogradu. Alternativno zatiranje plevelne vegetacije pod trtami v vinogradu. Vzorčenje listne površine. Vzorčenje plevelne populacije pod trtami v vinogradu. Zasaditev samoniklih sadnih vrst. Priprava poročil in druge dokumentacije, povezane z izvedbo projekta. Nadgradnja obstoječega RTK-DGPS navigacijskega sistema za detekcijo pozicije in meritev hitrosti prototipa pršilnika v vinogradu; testiranje RTK-DGPS navigacijskega sistema; nadgradnja obstoječe laserske LIDAR merilne tehnologije za digitalno rekonstrukcijo krošnje vinske trte; testiranje laserske LIDAR merilne tehnologije; pozicioniranje laserskega LIDAR senzorja; testiranje pozicioniranja laserskega LIDAR senzorja; vzorčenje listne površine; nadgradnja obstoječega avtomatiziranega-avtonomnega modularnega sistema za krmiljenje količin odmerkov škropilne brozge. Testiranje avtomatiziranega-avtonomnega modularnega sistema za krmiljenje količin odmerkov brozge. Spremljanje biološke pestrosti v vinogradu. Priprava poročil in druge dokumentacije, povezane z izvedbo projekta. Tehnična nadgradnja obstoječega prototipa pršilnika; umerjanje prototipa pršilnika na za to prirejeni poskusni progi; Merjenje ogljičnega odtisa.

Pridelava jabolk je v zadnjih desetih letih močno izpostavljena hudi konkurenci na evropskem in svetovnem trgu (pridelavo povečujejo netradicionalne države, ruski embargo, geo-politične spremembe v severni Afriki…), očitnemu pomanjkanju delovne sile, tako strokovne kot še posebej sezonske (delovno pravna zakonodaja), zmanjševanju števila fitosanitarnih pripravkov in gnojil (pravno-formalne omejitve), primanjkljaju novih fitosanitarnih sredstev, pritisku nevladnih okoljevarstvenih organizacij in javnosti), zmanjšani potrošnji jabolk na tradicionalnih trgih, klimatskim spremembam (vedno pogostejše toče in ekstremno visoke ali nizke temperature) ter nenazadnje tudi povečevanju pomena pridelovalnega sistema (integrirana pridelava, pridelava sadja z zelo zmanjšanimi ostanki aktivnih snovi, ekološka pridelava).

V demonstracijsko poskusnih nasadih bomo združili vse v zadnjih letih preskušane pridelovalne tehnike za doseganje naslednjega ključnega cilja: trajnostna in svetovno konkurenčna pridelava prvovrstnih slovenskih jabolk, pridelanih s sintezo tehnoloških ukrepov za zmanjševanje obremenitev okolja, zmanjševanje pridelovalnih tveganj zaradi podnebnih sprememb, doseganje najvišjih trženjskih standardov in zadovoljevanje pričakovanj najzahtevnejših kupcev.

Glavne aktivnosti projekta bodo vključevale dosleden prenos znanja glede najnovejših tehnoloških rešitev preko raziskovalnih in svetovalnih organizacij do kmetijskih gospodarstev. Na osmih partnerskih kmetijskih gospodarstvih bomo v treh letih izvedli 28 delavnic za izvedbo novih tehnoloških postopkov. Osnovna področja izboljšav bodo gojitvena in vzdrževalna rez, regulacija pridelka, oskrba tal, varstvo rastlin, spravilo pridelka in skladiščni pogoji.

Cilj projekta je uvedba nove klubske sorte jablane ‘Bonita’ v tržno pridelavo. Sorta je odporna na jablanov škrlup, zato jo lahko pridelujemo z uporabo bistveno manj FFS, kar omogoča sonaravno pridelavo. V času trajanja projekta bomo uvajali sorto na več nivojih. Najprej bomo razvili optimalno tehnologijo pridelave, potem bomo preizkusili različne načine skladiščenja ter nazadnje predvideli enotno strategijo trženja v unikatni embalaži. Rezultat projekta bo nova praksa v pridelavi ter izboljšan proizvod, ki je višjega cenovnega ranga.

Projektne aktivnosti so razdeljene na tri stebre:

1. Tehnologija pridelave (izbor optimalnih leg za sorto ‘Bonita’, priprava tal po principih sonaravne pridelave, sistemi sajenja in gojitvene oblike, nega tal, gojitvena rez od prvega do četrtega leta, gnojenje s poudarkom na gnojilih, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, varstvo pred boleznimi in škodljivci, redčenje plodov, oskrba nasada po redčenju).

2. Skladiščenje (določitev optimalnega obiralnega okna, kakovost plodov pred in po skladiščenju, skladiščenje v režimu s kontrolirano atmosfero).

3. Trženje (izbor najprimernejše embalaže za različne načine prodaje, načrt trženja in vstopa na trg, promocija sorte ‘Bonita’).

Pobuda za prijavo projekta BONITA, NOVA ODPORNA KLUBSKA SORTA JABOLK V SLOVENIJI – OD PRIDELAVE DO TRŽENJA je prišla s strani skupine pridelovalcev iz treh različnih statističnih regij, ker želijo pri pridelavi jabolk uspešno uvesti eno najnovejših klubskih sort s pomočjo našega znanja in izkušenj v pridelavi jabolk v proizvodnjo ter proizvod ponuditi trgu na inovativen, nov način. Z uvajanjem klubskih sort smo v Sloveniji izjemno neuspešni in večkrat prezrti pri večjih klubih. S sorto ‘Bonita’ se nam je ponudila nova priložnost. ‘Bonita’ je nova klubska sorta z velikim potencialom (starša sta ‘Pink Lady’ in ‘Topaz’), ki je v naših pridelovalnih razmerah še nismo gojili in je zato tehnologija pridelave neznana. Sorta je šibke rasti, odporna na jablanov škrlup, kar omogoča uvedbo številnih okolju prijaznih tehnoloških ukrepov. To je sodobna sorta, izredno zanimiva za potrošnike – atraktivne živo rdeče barve, čvrsta in hrustljava, sladko kislega in harmoničnega okusa. Uspešna uvedba te sorte v intenzivno pridelavo jabolk lahko pomeni pomembno novost v pridelavi in ima lahko izjemno pozitiven vpliv v danih zelo skeptičnih razmerah glede intenzivne pridelave jabolk v Sloveniji, saj razmere zadnjih treh let govorijo o močnem zmanjšanju površin intenzivne pridelave jabolk, relativno slabih pridelkih in zelo slabem gospodarskem položaju sadjarjev.

Takšna nova tehnologija pridelave, skladiščenja in trženja nove sorte lahko pomeni novo priložnost in služi kot primer večjemu številu majhnih in srednje velikih sadjarjev v Sloveniji.

Nova klubska sorta, nova okolju prijazna tehnologija, novi in inovativni pristop v trženju pomeni novo veliko tržno priložnost v slovenski pridelavi jabolk.

V Sloveniji še nismo vzpostavili lastne referenčne populacije, ki je osnova za nacionalni obračun genomskih PV. Razlogov je več; do nedavnega je veljalo, da se v referenčno populacijo vključi najmanj 3 do 5 tisoč progeno testiranih bikov. Zaradi majhnosti populacije to ni bilo mogoče, saj pri mlečnem govedu v Sloveniji pri nobeni pasmi nimamo niti tisoč takih bikov. Tudi z upoštevanjem vključenih bikov iz tujine, ki so povezani z našo populacijo, ni mogoče doseči zadostnega števila. V zadnjem času je zaživela ideja o vključevanju krav v referenčno populacijo. Pri tem je pogoj vključitve 5 do 10 tisoč krav, ki imajo zanesljivo oceno lastne plemenske vrednosti. Trenutno imamo v Sloveniji manj kot 1500 genotipiziranih krav pri rjavi in pri črno-beli pasmi, od tega pa je kar nekaj mladih živali, ki še nimajo dovolj informacij, da bi jih vključili v referenčno populacijo. Dodatno je na SNP čipih, ki se uporabljajo za genotipizacijo, vključenih vse več informacij o monogenskih lastnostih. To so dedne bolezni-napake ter značilnosti, ki vplivajo na kakovost, npr. določajo beljakovine v mleku. Za te lastnosti še nimamo izdelanih strategij selekcije, nekateri kmetje pa že izvajajo selekcijo npr. na kapa kazeine in/ali na A2 beta kazein. Na trgu s plemenskimi biki (semenom) se pojavlja veliko ponudnikov z izključno komercialnim in ne dolgoročnim pogledom na uspeh reje. Pri tem uporabljajo različne in le delne informacije, zato je potrebno rejce usposobiti, da bodo učinkoviti pri tolmačenju vseh virov informacij in samostojnem vodenju selekcije glede na zastavljene cilje v lastni čredi.

Vzpostavitev lastnega obračuna genomskih plemenskih vrednosti (PV) v Sloveniji bi omogočila primerjavo z mednarodnimi PV in s tem pogostejše doseganje pričakovanih rezultatov selekcije v lastnih čredah z dolgoročno večjo konkurenčnostjo reje mlečnega goveda. Lastna genomska selekcija je tudi priložnost za prirejo nišnih produktov in izvajanje učinkovitejšega nadzora nad genetsko pestrostjo. Omogočila bi večjo konkurenčnost posameznih kmetij tako z vzrejo več vrednih plemenskih živali, kot s prirejo mleka posebne kakovosti. Z inovativnim pristopom bomo vzpostavili nacionalni obračun genomskih PV in izdelali sheme selekcije za različno proizvodno usmerjene reje mlečnega goveda.

Projektna skupina bo v prvi fazi analizirala naslovljene probleme s strani vseh deležnikov. S tem bomo definirali potrebne podrobnosti za pripravo rezultatov, ki bodo uporabni za rejce. Določili bomo katere dodatne informacije je potrebno vključiti v analizo, da bomo lahko prišli do takih rezultatov. Selekcijska služba se bo usposobila za detekcijo ključnih parametrov na kmetiji za izbor – predlog ciljne selekcije. Rejci se bodo usposobili za vodenje take selekcije na kmetiji. Na osnovi rezultatov bomo pripravili gradiva in delavnice za vse zainteresirane rejce. Na spletni strani bomo trajno objavili razultate in vzpostavili sistem za kontinuiran obračun genomskih PV.

Kravje mleko vsebuje več alelnih različic za beta kazein. Mleko, ki vsebuje beta kazein A2, je glede na raziskave bolj zdravo, manj alergeno in zato bolj priporočljivo za uživanje. Kmet, ki želi ločevati A2-mleko, mora najprej poznati molznice s pravim genotipom. Tehnično je v hlevu potrebno prilagoditi ločen odvzem A2-mleka med molžo in ga tudi ločeno predelati. Zaradi svojih lastnosti imajo ti izdelki višjo dodano vrednost. Pomemben cilj projekta je povečanje zavedanja in prepoznavnosti teh izdelkov za potrošnike in trg v Sloveniji.

Cilj projekta je usposobiti izbrana kmetijska gospodarstva (KMG) za ločeno zbiranje mleka iz krav molznic z genotipom A2A2 za beta kazein in uspešen vstop izdelkov iz tega mleka na trg. Raziskovalna organizacija (vodilni partner) bo izvedla genetsko testiranje obstoječe črede govedi ženskega spola in to informacijo posredovala KMGjem. Preko rešitve tehničnih problemov ločenega zbiranja mleka bodo KMGji na trgu ponudili novo nizko-alergeno in bolj zdravo mleko A2 in mlečne izdelke iz njega.

Slovenska prašičereja v zadnjih 30 letih od osamosvojitve Slovenije preživlja težke čase. Od nekoč cvetoče panoge z razvito lastno selekcijo in 80% samooskrbo, smo v preteklih desetletjih padli na kritično nizko raven samooskrbe (30-40%), vodilne farme so opustile selekcijsko delo, ki se ohranja v ozkem obsegu le še na družinskih kmetijah. Z omejenimi potenciali je težko konkurirati prašičerejskim velesilam, nizke globalne cene pa slovenski prašičereji ne omogočajo konkurenčnosti. Prašičereja nujno potrebuje novo paradigmo razvoja, saj z omejenimi možnostmi in resursi ne more konkurirati globalnim pritiskom. Nova paradigma mora vključevati ekosistemske usluge dejavnosti in izkoristiti prednosti, ki jo ima “domač” proizvod, saj potrošnik verjame, da ga bolje pozna in mu s tem tudi bolj zaupa, predelovalci pa bolje poznajo tradicijo in specifičnost okusa slovenskih potrošnikov. Potrebno je plasiranje slovenskega prašiča v proizvodih s čim višjo dodano vrednostjo, razvoj nišne tržne proizvodnje visoke gastronomije z vključevanjem tradicionalnih in avtohtonih genskih virov. Pri pripravi projekta EIP smo izhajali iz potreb, ugotovljenih s strani javne službe kmetijskega svetovanja in rejcev, da pri obstoječem pitanju na višjo težo ne dosegamo izenačenosti klavnih trupov niti glede mesnatosti, zamaščenosti, še manj pa kvalitete mesa. Ugotavljamo, da obstoječi rejci, ki pitajo prašiče na višjo težo nimajo na razpolago nobenih normativov in navodil za tovrstno rejo za genotipe prašičev, ki jih redimo v Sloveniji in so bolj ali manj so prepuščeni sami sebi.

V okviru danega EIP projekta želimo razviti poslovni model reje prašičev za izdelke višje kakovosti oziroma izdelke, ki sledijo okusu in pričakovanjem najbolj zahtevnih potrošnikov. Pridobljena znanja in izkušnje bodo osnova za razvoj dolgoročnega partnerstva med kmetijami, ki prašiče redijo in odkupovalcem, proizvajalcem mesnih izdelkov, ki razvija svoj marketinški pristop do potrošnikov. S projektom se bo vzpostavil sistem pitanja prašičev na višjo težo za izdelke višje kakovosti, ki bo prilagojen slovenskim razmeram.

V okviru projekta se bomo ukvarjali s pogoji za vzpostavitev trajnostne verige med rejci prašičev in odkupovalcem oz. predelovalcem v izdelke višje kakovosti. Aktivnosti bodo zajemale seznanitev s primeri dobrih praks, testiranjem in optimizacijo sistema reje prašičev, z oceno ekonomičnosti testiranih sistemov oz. določitvi polne lastne cene pitanca za testirane sisteme reje. V ta namen bo v sklopu projekta izveden preizkus različnih genotipov pod enakimi pogoji reje, optimizacija reje in krmljenja z razpoložljivimi krmnimi viri in genotipi na partnerskih kmetijah, ter izpeljana evalvacija kakovosti produkta (prašič, izdelki). Na podlagi proizvodnih rezultatov bo izdelana ocena ekonomičnosti ter pripravljen poslovni model reje prašičev za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti. Izvedene bodo tudi aktivnosti prenosa znanja do uporabnikov.

Projekt bo neposredno prispeval k postavitvi sistema pitanja prašičev na višjo težo za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti, v okviru katerega bodo kmetije dobile tehnološka in ekonomska navodila o reji prašičev (pasemska struktura, način krmljenja, tehnologija reje, …) na drugi strani pa predelovalna industrija surovino za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti. Nove prakse in procesi povezani z vzpostavljanjem verige od reje prašičev do proizvodov, ki bodo preučevani v projektu, bodo ob koncu projekta opisani/predstavljeni kot model reje prašičev na večje teže, ki ga bo mogoče implementirati tudi na druge slovenske kmetije (prenos pridobljenih znanj in izkušenj širše) z manjšimi prilagoditvami. Z namenom prenosa znanja do ključnih ciljnih skupin in multiplikatorjev (oseb, ki razširijo rezultate naprej) bo tekom trajanja EIP projekta, še zlasti pa v tretjem letu, izvedenih več dogodkov s praktičnimi demonstracijami oz. preizkusi in tudi preko predstavitev rezultatov strokovni in širši javnosti ter medijem.

Del projekta se bo izvajal na zavarovanem območju v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave na kmetiji Pribinovina. Na tej kmetiji bomo testirali rejo prašičev avtohtone pasme Krškopoljski prašič v sistemu ekološke reje ob upoštevanju zakona o ohranjanju narave. Celotni sistem kmetije je usklajen tudi z cilji in aktivnostmi Krajinskega parka Goričko, kjer se kmetija tudi nahaja.

Ne dovolj razviti poslovni podatkovni sistemi na kmetijah in njihova omejena uporaba so prepoznani kot ena od najšibkejših točk slovenskega kmetijstva. Eden od novih pristopov k svetovanju, ki se je uveljavil v razvitih evropskih državah (Avstrija, Nizozemska) in sloni na knjigovodskih in drugih podatkovnih virih, je delo v okviru panožnih krožkov. Pred leti smo začeli ustanavljati panožne krožke tudi v Sloveniji, vendar le-ti pri nas delujejo predvsem v smeri iskanja tehnoloških rešitev, izmenjave znanj in novosti, brez ekonomskih vsebin. Razlog za tako stanje je tudi pomanjkanje orodij, ki bi omogočala uporabo obstoječih podatkovnih virov za namene ekonomskega svetovanja v okviru krožkov. V letu 2017 se je zaključil raziskovalni projekt CRP (V4-1423), ki je postavil osnove za nadaljnji razvoj analitičnih panožnih krožkov in novih oblik svetovanja. Orodje in celotni model svetovanja je bil izdelan na primeru krožka proizvajalcev mleka. V okviru tega projekta želimo nadaljevati delo zastavljeno v CRP projektu, nadgraditi empirični model in uvesti nov pristop pri svetovanju v okviru panožnih krožkov v prakso. V drugem delu projekta EIP pa izhajamo iz Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, ki ga kmetijska svetovalna služba uporablja pri svojem svetovalnem delu že od leta 1999. Ker so podatki v katalogu v tem času tehnološko in cenovno zastareli, smo se v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije lotili izdelave novega kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah. Enotni sistem kalkulacij nam omogoča sestaviti celotno proizvodnjo na kmetijah. V okviru tega projekta želimo model dodelati in ga nadgraditi tako, da bo postal celoviti sistem za poslovno odločanje na kmetijah.

V okviru projekta se bomo ukvarjali s pristopi in orodji, ki bodo izboljšali sistem svetovanja na slovenskih kmetijah. Eden od novih pristopov k svetovanju, ki se je uspešno uveljavil tudi v tujini, je delo v okviru panožnih krožkov, kjer je poudarek na analizi proizvodnih podatkov v povezavi z ekonomiko poslovanja. Za spremljanje, analizo in primerjavo bodo izdelana računalniška orodja, ki dajejo široko paleto ekonomskih in proizvodnih rezultatov. Ukvarjali se bomo tudi z razvojem računalniškega sistema za poslovno odločanje na kmetijah, ki bo namenjeno svetovalcem kot pripomoček za lažje in učinkovitejše svetovalno delo, kar bo kmetijam omogočilo lažje odločanje in ukrepanje za razvoj.

V prvem delu projekta se bomo ukvarjali s širitvijo empirično podprtih panožnih krožkov proizvajalcev mleka. Tu bomo nadaljevali delo, ki je bilo zastavljeno že v okviru projekta CRP (V4-1423). Dodatno bomo izdelali empirično orodje za delo v panožnih krožkih v novem programskem orodju. Sledil bo razvoj empirično podprtih panožnih krožkov proizvajalcev jabolk in hmelja, za katere bomo postavili sistem in izdelali nov empirični model za organizacijo krožkov. V drugem delu se bomo ukvarjali z razvojem računalniškega sistema za poslovno odločanje na kmetijah. To orodje bo namenjeno svetovalcem kot pripomoček za lažje in učinkovitejšo svetovalno delo.  

V okviru tega EIP projekta smo si zadali, da bomo panožne krožke, zasnovane na osnovi empiričnih podatkov, uvedli v delo Javne službe kmetijskega svetovanja. Empirično podprte panožne krožke bomo uvajali pri kmetijah, ki so usmerjene v proizvodnjo mleka, jabolk in hmelja. Proizvodnja na kmetijah postaja iz leta v leto zahtevnejša, saj se od kmeta pričakuje, da usmerja in vodi celotno proizvodnjo na kmetiji. Tako mora kmet sprejemati različne odločitve v smeri izboljšanja tehnologije proizvodnje in tudi poslovno odločati o nadaljnjem razvoju kmetije. Zlasti pa postane pomembno odločanje v času večjih sprememb na kmetiji, ko se na primer kmetija odloča za manjše ali pa večje investicije. Osnova za dobro odločanje je dobro poznavanje trenutnega stanja na kmetiji. V ta namen uporabljamo različne evidence, od tehnoloških do ekonomskih (FADN knjigovodstvo, davčno knjigovodstvo, DDV evidenca). V kolikor kmetije ne razpolagajo s potrebnimi podatki, pa za ugotavljanje stanja na kmetijah uporabljamo modelne kalkulacije. Zadnja izdaja takega kataloga je bila pripravljena leta 2011. V okviru EIP projekta pa smo si zastavili cilj, da na temeljih tega kataloga izdelamo sodoben računalniški sistem za poslovno odločanje na kmetijah. Pričakovane spremembe:

– Širitev empirično podprtih panožnih krožkov proizvajalcev mleka, jabolk in hmelja.

– Izboljšala se bo usposobljenost kmetijskih svetovalcev za organizacijo empirično podprtih panožnih krožkov

– Postavil se bo sodoben sistem za poslovno odločanje na kmetijah.

– Z uporabo izdelanega poslovnega sistema   za poslovno odločanje na kmetijah se bo izboljšal sistem dela svetovalcev pri svetovanju kmetijam.

Krmo za prežvekovalce in delno tudi neprežvekovalce pridelujemo tako na trajnih kot tudi sejanih travnatih zemljiščih. Sejani travniki na njivah ali za več let imajo pomembno mesto v intenziviranju pridelovanja voluminozne krme za živinorejo. Večletne travno-deteljne mešanice (TDM) zaradi dobro razvitega koreninskega sistema dobro ščitijo zemljo pred erozijo. Večja proizvodnja kakovostne voluminozne krme ob nizki proizvodni ceni predstavlja pomemben dejavnik za razvoj živinoreje, zlasti govedoreje. Krma sejanih TDM je ob pravilni rabi okusnejša, z veliko energetsko vrednostjo in prebavljivostjo beljakovin. Sejani travniki imajo pred trajnim, polnaravnim travinjem več prednost in sicer dajejo za dva do trikrat večje pridelke voluminozne krme (naš predlog: za enkrat višje pridelke), z večjo vsebnostjo hranilnih snovi, posebej prebavljivih beljakovin, mineralov in vitaminov, kadar je zastopanost zeli v ruši optimalna. Ob optimalnih pedoklimatski razmerah je bolj stabilna tudi proizvodnja, podaljša se tudi obdobje izkoriščanja travne ruše. Ker je od sredine poletja naprej vsako leto nekaj njiv po žetvi in pobiranju prvih pridelkov praznih in tudi kakšen travnik ali pašnik s staro rušo se preorje, je potrebno vedeti kako na novo formirati sejano rušo. V ravninskih predelih države, kjer so v rabi njivske površine, se lahko nekaj njiv po žetvi žit in pobiranju prvih pridelkov poseje s travami in TDM. Tajno trvinje ima po našem mnenju močno pomanjkanje kmetisjkih praks in zelo malo informacij o tipih mešanic za slovensko okolje.

Cilji projekta: izboljšati sestavo travne ruše trajnega in sejanega travinja v smeri zagotavljanja večjega deleža na beljakovinah bogatih rastlin (trave in metuljnice), razviti različne postopke obnove ruše, analizirati dejavnike uspeha in neuspeha obnove ruše, kratkoročno in dolgoročno pridelati več voluminozne krme različnih oblik in dvigniti kakovost pridelane krme na višji nivo. Pričakovane spremembe so povečan delež izbranih metuljnic in trav v travni ruši in zato boljša hranilna vrednost krme ter gostejša in po pridelku storilnejša ruša. Ob tem upoštevamo tudi prihajajoče spremenjene vremenske vzorce in tudi dolgoročnejšo spremembo podnebja.

V projektu se srečujemo z aktivnostmi vodenja in koordinacije projekta, analize in načrtovanja projekta, praktičen preizkus platforme, analiza in proces izvedljivosti (deployment scenariji) ter diseminacija, izobraževanja in svetovanja.

V Sloveniji nimamo zgrajenega učinkovitega sistema sledljivosti in trženja ekološkega govejega mesa. Veliko mesa, ki je vzrejeno na ekološki način, nadaljuje pot po preskrbovalni verigi kot konvencionalno meso. S projektom bomo vzpostavili sistem, s katerim bomo povečali delež lokalno prirejenega govejega ekološkega mesa v preskrbovalni verigi s hrano v Sloveniji. Sistem bo temeljil na sledljivosti ekološkega mesa in mesnih izdelkov od kmeta do krožnika ter slonel na trajnostnem načinu pridelave, značilnem za ekološko kmetijstvo, s čimer bo spodbujal zmanjševanje negativnih učinkov na okolje.

Nekaj pričakovanih učinkov in sprememb: Izboljšan položaj na trgu za rejce govedi, vključene v shemo kakovosti “ekološka pridelava”, jasnejše pozicioniranje označbe “ekološka pridelava” tako med potrošniki kot med kmeti, motivacija za predelovalno industrijo in ostale deležnike v trgovskih verigah k ločeni umestitvi ekoloških proizvodov v okviru lastnega nabora proizvodov in posledičen dvig ponudbe na trgu, zagotoviti višjo motivacijo kmetij po vključitvi v sistem in usmeritvi v ekološko rejo tudi zaradi tržne usmeritve, zmanjšanje uporabe ekološkega mesa v izdelkih, ki se tržijo kot izdelki iz konvencionalno pridelanih surovin, ohranjanje biotske raznovrstnosti na habitatih, vezanih na kmetijsko krajino in kmetijsko biodiverziteto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka ter ohranjanje kmetovanja na območjih z naravnimi in drugimi proizvodnimi omejitvami, večja usposobljenost kmetijskih gospodarstev za uporabo digitalnih tehnologij, s tem povezana večja učinkovitost, več priložnosti za razvijanje novih poslovnih modelov in boljši ekonomsko-socialni položaj.

Cilj projekta je vzpostaviti delujoč sistem sledljivosti ekološko prirejenega govejega mesa z izgradnjo modela sledljivosti, ki temelji na najsodobnejših digitalnih tehnologijah za izmenjavo podatkov in zagotavlja integriteto podatkov (tehnologija veriženja podatkovnih blokov t. i. blockchain idr.) ter uporaba tega sistema za boljše pozicioniranje izdelkov iz lokalno prirejenega ekološkega govejega mesa na trgu.

Načrtovane projektne aktivnosti: izgradnja modela sledljivosti z uporabo digitalnih orodij, predstavitev sistema in začetek implementacije, analiza vplivov ekološkega načina prireje govejega mesa na okolje, spremljanje indikatorjev tekom projekta, uvajanje sistema sledljivosti pri kmetijskih gospodarstvih in drugih deležnikih, partnerjih projekta, usposabljanja, diseminacija rezultatov projekta, promocija, sodelovanje na strokovnih dogodkih in sejmih, uvodna in zaključne konferenca projekta.

Semenski material slovenskih sort česna je zaradi neustrezne vzdrževalne selekcije zelo okužen, gre za bolezni in škodljivce, pri čemer so posebej problematične in neobvladljive okužbe z virusi in ogorčicami. Tako je slovenski trg brez zdravstveno ustreznega semenskega materiala slovenskih sort česna. Še huje, zdravstveno stanje se iz leta v leto slabša. Edini možni in učinkovit ukrep je sajenje zdravega sadilnega materiala, odstranitev virusov in zatiranje prenašalcev virusov ter odstranitev ogorčic iz sadilnega materiala, čemur pa mora slediti ustrezna agrotehnika v pridelavi semenskega materiala (in vivo).

Projekt tako izhaja iz velike potrebe slovenske semenarske pridelave česna in šalotke, ki se sooča z izjemno okuženostjo semenskega materiala slovenskih sort. Temeljni cilj je VZPOSTAVITEV VZDRŽEVALNE SELEKCIJE ČESNA (Allium sativa) IN ŠALOTKE (Allium cepa var. aggregatum) SLOVENSKIH SORT, ki ju druži skupna lastnost – v našem okolju ne semenijo, torej se tradicionalno razmnožujejo vegetativno, s tem pa se iz generacije v generacijo pojavljajo z virusi vse bolj okuženi osebki. Ključna težava je gospodarsko zelo pomembno (50 % in več) zmanjšanje pridelka (tako v semenarski pridelavi kot posledično v nadaljnji pridelavi za merkantil) (ocena KIS-a).

Projekt bo tako zasnovan na treh slovenskih sortah česna (Ptujski jesenski, Ptujski pomladanski in Anka jesenski) in eni populaciji šalotke (IHPS Žalec), v deležu tudi primerjalno še z ostalimi tremi slovenskimi sortami česna (Haloški, Primorski in Štrigon) ter na izbranih avtohotonih genotipih šalotke. Biotehnološko in agotehnološko delo bo nadgrajeno tudi s primernimi ukrepi za promocijo pridelave in trženja.

Projekt sledi pridelovalnima ciljema slovenskega semenarstva: (1) pridobivanju in vzdrževanju semenskega materiala slovenskih sort česna in šalotke primernega zdravstvenega stanja in (2) povečanju produktivnosti v pridelavi materiala slovenskih sort česna in šalotke. Izvedli bomo strokovno zahtevno laboratorijsko odstranitev virusov, zatiranje prenašalcev virusov, odstranitev ogorčic iz sadilnega materiala in vzpostavili sistem nadaljnjega permanentnega čiščenja semenskega materiala. Zagotovljen bo prenos znanja laboratorijskega dela in ustrezne agrotehnike ter promocija uporabe primernega semenskega materiala. Rezultat bo do 50 % povečan pridelek in mreža pridelovalcev.

Ključne aktivnosti: identifikacija izbranih rastlin za delo, testiranje izbranih genotipov rastlin (metode ELISA in RT-PCR) – določitev zastopanosti virusov; čiščenje materiala z laboratorijskimi tehnikami; testiranje; razmnoževanje materiala – mikropropagacija; prenos materiala v zunanje okolje; pridobitev certificiranega semena; prenos znanja na vodilnega partnerja, ki dolgoročno prevzame ta segment dela; agrotehnološki poskusi na kmetijah; izdelava tehnoloških navodil za pridelovalce (tla, prehrana, varstvo, spravilo, skladiščenje); promocija semenarstva; pomen uporabe kakovostnega semenskega materiala; vzpostavitev novega standarda kakovosti; trženjski ukrepi.

Sekundarno projekt prispeva k slovenskim in evropskim ciljem ohranitve biotske pestrosti kmetijstva (cilji »Zagotovimo.si hrano za jutri«), ciljem Strategije razvoja Slovenije ter številnim evropskim strateškim ciljem. Velik poudarek se v projektu daje ekološki pridelavi (in vivo), zato je projekt ugoden prispevek k dvigu ekološke pridelave v Sloveniji in s tem doprinos vsem kategorijam, ki jih tovrstna pridelava prinaša (tla, narava – habitati, okolje – voda, potrošnik). Projekt se tako posredno nanaša tudi na naravo in okolje, pri čemer je potrebno vzpostaviti še en vidik, to je vidik prispevka projekta k ciljem zmanjšanja izpustov oz. ponora CO2. Na zmanjšanje izpustov ima projekt vpliv z vidika optimizacije agrotehnologije (predvsem prilagoditev na majhne pogonske stroje), z vidika ponora CO2 pa se ocenjuje, da gre pri pridelavi med obstoječim (okuženim) semenom in brezvirusnim semenom za razliko v pridelku do 50 % na isti površini ob isti agrotehnologijji, kar pomeni bistveno večji ponor toplogrednega plina na enoto površine. Iz tega sklepamo, da ima uporaba brezvirusnega materiala (poleg vseh drugih, še posebej ekonomskih) velik okoljski učinek. Pomemben končni učinek pa se nedvomno nanaša na dvig ekonomske učinkovitosti pridelave.

Glavni problem je zmanjšanje negativnih vplivov intenzifikacije kmetijstva z iskanjem okolju prijaznejše kmetijske rabe, ki podpira biodiverziteto in nudi ekonomske perspektive kmetom. Problem za kmete je v pomanjkanju znanja glede izdelave in oskrbe ekstenzivnih sadovnjakov. Zaznane so bile potrebe po večji količini ekološko pridelanega sadja za predelavo in nadaljnjo prodajo. Revitalizacija in širitev sadovnjakov   pomeni kmetom povečanje produktivnosti sicer pogosto zanemarjenih površin. tla).

Cilj:

– uvajanje vzdržne kmetijske rabe v obliki travniških sadovnjakov s tehnologijami pridelave, ki podpirajo biotsko raznovrstnost;

– vzpostavitev ekološko bogatejšega prostora, ki omogoča vzdržno pridelavo sadja;

– pokazati na pomen travniškega sadovnjaka kot krajinske prvine z visokim potencialom za podporo biodiverziti ob ustreznem vključevanju v kmetijski prostor;

– izdelava modela, ki bi bil zasnovan celostno. Dosedanji projekti (travniški sadovnjaki), so bili usmerjeni predvsem v tehnologijo vzgoje nege nasadov ter standardizacijo predelave sadja; prostorski vidiki vključevanja teh nasadov niso bili posebej izpostavljeni.

Konkretne lokacije (kmetije) – presojanje možnosti, načinov in obsega vključevanja travniških sadovnjakov v kulturno krajino (obnova/širitve/nove zasaditve travniških sadovnjakov z dvonamensko rabo).

Ob splošnemu spreminjanju podnebnih razmer se je tudi v oljkarstvu pojavila potreba po prilagoditvi tehnologije pridelave oljk in namestitvi namakalnih sistemov v oljčne nasade. Številne raziskave so pokazale, da je namakanje oljk ustrezen ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Kljub temu se pridelovalci oljk, zaradi pomanjkanja znanja in bojazni o ekonomski neupravičenosti, le redko odločijo za postavitev namakalnega sistema. S prenosom raziskovalnih rezultatov v prakso ob hkratnem ovrednotenju ekonomske upravičenosti, bomo širši krog oljkarjev opremili z znanjem in orodji s katerimi bodo lahko ovrednotili upravičenost namakanja in vzpostavili avtomatiziran namakalni sistem v nasadu.

Projektne aktivnosti:

– vodenje in koordinacija

– izvedba 3 usposabljanj (vodni viri; oprema za avtomatizacijo namakanja; odziv oljke na sušo)

– izvajanje meritev – spremljali parametrov okolja, stanja rastline, kakovost ter količino pridelka in porabo finančnih sredstev na 7 kmetijskih gospodarstvih

– priprava in izvedba praktičnega preizkusa avtomatiziranega namakanja na 7 lokacijah

– analiza ekonomske upravičenosti namakanja oljk in izdelava osnovnega modela za izračun upravičenosti namakanja oljk

– razširjanje rezultatov

V okviru našega projekta se želimo osredotočiti na krogotok hranil in organske mase, procesov in informacij v kmetijstvu na primeru testnih kmetij. Na primeru izbranih kmetij bomo proučevali celoten krogotok hranil, organske mase, izločkov, emisij nekaterih toplogrednih plinov in sprememb v mikroklimi hlevov v odvisnosti od načina reje (konvencionalen način vs. ekološki način reje) in načina nastanitve živali (prosta reja z ležalnimi boksi, kompostni hlev, hlev s t. i. umetnimi tlemi s hitrim odstranjevanjem urina ter paša). V okviru projekta bomo proučili tudi mnenja potrošnikov in rejcev o sistemih reje govedi, ki so okolju in živalim prijazni s čimvečjo učinkovitostjo in čim bolj optimalnim kroženjem hranil.

Cilji projekta: popis in spremljanje kroženja hranil, organskih snovi ter učinkov gnojenja na 10 govedorejskih kmetijah in 2 posestvih-spremljanje inputov in outputov na kmetiji z vidika zagotavljanja trajnostne rabe kmetij. zemljišč, izboljšanja rodovitnosti tal. Iskanje rešitev za učinkovitejše gospodarjenje s travinjem in povečanje biotske raznovrstnosti preko ustreznih načinov kmetovanja. Spremljanje mikroklime hleva in emisije toplogrednih plinov v različnih sistemih reje govedi (prosta reja, kompost, umetna tla) z vidika izboljšav ter blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu. Ugotoviti mnenja potrošnikov in rejcev glede različnih sistemov reje govedi ter diseminacija rezultatov.

S projektom želimo v sodelovanju s kmetijami vključenimi v projekt posredovati znanja in novo pridobljene izkušnje glede krogotoka hranil, organske mase in procesov drugim govedorejskim kmetijam v Sloveniji (in v EU). Projekt bo prispeval k izboljšanju produktivnosti, prožnosti in konkurenčnosti živinorejske proizvodnje, izboljšanju in upravljanju rabe razpoložljivih virov z namenom zmanjševanja količine odpadkov in izboljšanje okoljske trajnosti živinorejske proizvodnje. Rezultati našega projekta naj bi prispevali k izboljšanju dobrih kmetijskih praks na kmetijah z namenom izboljšanja sprejemljivosti (percepcije) pri potrošnikih in reševanju družbenih izzivov povezanih z dobrim počutjem živali, kakovostjo in varnostjo proizvodov, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in zagotavljanju storitev različnih ekosistemov. Preko poznavanja sprememb mikro-klime (temperature, vlage in pretoka zraka) v hlevu (izmerjen s pomočjo senzorjev) in izmerjenih emisij nekaterih toplogrednih plinov bomo s strokovno in znanstveno utemeljenimi izboljšavami (tudi v sodelovanju s tujimi raziskovalci), ki jih bomo predlagali v projekt vključenim kmetijam, prispevali h zmanjšanju negativnih učnikov vročinskega stresa na živali ter k blaženju podnebnih sprememb. Z inovativnimi rešitvami vezanih na sisteme reje in namestitve živali bomo prišli do izločkov (organskih gnojil, komposta, urina/fekalij), ki bodo ob pravilni uporabi le-teh pomembno vplivali na izboljšanje rodovitnosti tal in povečanju biotske raznovrstnosti (predvsem trajnega travinja).

Ekološko pridelovanje sadja je med vsemi kmetijskimi dejavnostmi eno najzahtevnejših, saj je zaradi osnovne značilnosti trajnih rastlin (več-letnosti/dolgoživosti) tudi razvoj populacij škodljivcev in uveljavljanja infekcijskega potenciala gliv, bakterij in fito-plazem, bolje učinkovit in s tem nevarnejši. Razen tega je tudi spekter ŠO izjemno velik. Prav zaradi tega je tehnološko vodenje tovrstne pridelave zelo zapleten in zahteven proces in ob visoko usposobljenem strokovnjaku zahteva dovršen prenos znanja v prakso. Je med vsemi načini pridelovanja visoko kakovostne hrane najbolj skladno s strateškimi cilji kmetijstva (Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva…). Površina in delež slovenskih ekoloških sadovnjakov je premajhen, da bi ta način pridelave imel pomemben vpliv na doseganje strateških ciljev. Trend sajenja novih ekoloških sadovnjakov je praktično ničeln (preveriti podatke). Preusmeritev obstoječih sadovnjakov je najhitrejša in najučinkovitejša pot za kratkoročno izboljšanje položaja na tem področju.

Cilj in namen projekta je s praktičnimi primeri na partnerskih/demonstracijskih posestvih v 6 statističnih regijah po Sloveniji in vključujoč več sadnih vrst pokazati pridelovalcem, da je ob uporabi obstoječih praks in tehnik možen uspešen prehod iz integriranega načina v ekološki način pridelovanja, tudi v že obstoječih trajnih nasadih. Ekološki način pridelave sadja najbolj dosledno sledi ciljem večnamenskega kmetijstva: zagotavljanja zadostne preskrbe z varno hrano, ohranjanje naravnih danosti – voda, tla, zrak, biotske raznovrstnost in tudi ohranjanje kulturne kmetijske krajine z gospodarsko in socialno vlogo kmetijstva.

Aktivnosti projekta bodo vezane na vrednotenje okoljskih vplivov prehoda sadovnjakov v ekološko pridelavo sadja. Vezane bodo na uskladitev stališč in nabor ukrepov, ki jih pridelovalec na prehodu v EKO mora izvajati na način in z namenom, da striktno upošteva naravovarstvene vidike. Začetek aktivnosti predstavlja izdelava demonstracijskih nasadov, analiza stanja, prilagoditev nabora ukrepov (individualno za vsak nasad), uvedba ukrepov, različne oblike usposabljanja, izobraževanja, testiranje kmetijksih praks (ukrepov) in na koncu širitev razultevo v širšo prakso.