SEZNAM ODOBRENIH PILOTNIH PROJEKTOV IZ PODUKREPOV 16.2 IN 16.5

Odobreni pilotni projekti na podukrepu 16.2 Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij iz PRP 2014-2020

 

Podukrep / javni razpis Naslov projekta Vodilni partner Št.

partnerjev

Cilj projekta Višina odobrenih

sredstev

16.2 /1. JR Spremljanje sprememb na rastlinah s pomočjo meritev brezpilotnega letalnika ter priprava ukrepov za ciljno tretiranje rastlin Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede 8 Spremljanje razvoja in zaznava sprememb rastlin je za pridelovalca izrednega pomena. Za dosego čim kakovostnejšega pridelka je nujno, da se rastlinam zagotovi optimalne pogoje in nemudoma ukrepa ob prvih znakih sprememb, ki bi lahko vodile tudi v kritične, stresne situacije, ko je npr. pojav bolezni ali škodljivcev na rastlinah. Ta del pa zahteva svoj čas in energijo, kar ima tako negativen finančni učinek in posledično tudi ekološkega, v smislu prekomerne preventivne zaščite s fito-farmacevtskimi pripravki in večjega okoljskega odtisa, ki je posledica pogostejše uporabe kmetijske mehanizacije.V sklopu projekta je zato predlagana rešitev uporabe brezpilotnega letalnika, ki bo periodično zajemal podatke obdelovalnih površin oz. opazovanih rastlin. Postopek beleženja podatkov bo vključeval pseudo-hiperspektralni senzorski sistem, ki bo zajemal obogateno video vsebino. Po zajemu podatkov, bodo posamezne meritve senzorskega sistema v post-procesni fazi združene v skupno celoto, ki odseva digitalno različico obdelovalne površine. Na tej bo izveden postopek ugotavljanja vegetacijskega indeksa, za potrebe bolj poglobljene analize pa bo uporabljenih več takšnih digitalnih predstavitev, ki bodo razkrile kaj se je z rastlino dogajalo skozi čas v različnih fenofazah rastlin. Vse to z možnostjo napovedi kritičnih situacij in pravočasnega ukrepanja.

Aktivnosti projekta predvidevajo več faz. Te povzemamo v naslednjih alinejah:

1. faza: Izgradnja pseudo-hiperspektralnega senzorskega sistema. Ta temelji na uporabi dveh digitalnih kamer z različnima področjema občutljivosti valovnih dolžin. Ključno vlogo pri tem ima sinhronizacija zajema podatkov, da so posnetki časovno usklajeni.

2. faza: Prilagoditev brezpilotnega letalnika in montaža senzorskega sistema, kjer je potrebno poskrbeti za primerno zaščito, električno napajanje in nenazadnje krmiljenje senzorskega sistema za možnost nadzora. 3. faza: Zajem vzorčnih podatkov. Za potrebe nadaljnjih korakov so ključni vzorčni podatki, ki jih bo sistem zajel. V tej fazi je predvidena morebitna korekcija optičnih filtrov, sprememba pozicij optičnih senzorjev in podobno. 4. faza: Uporaba vzorčnih podatkov za sestavo post-procesne faze. Ta poskrbi za združevanje posnetkov dveh kamer v množico obogatenih več dimenzijskih slik. Naslednji korak predstavlja združevanje množice več dimenzijskih slik v en skupni, večji posnetek. 5. faza: Periodičen zajem posnetkov. V tej fazi bo zajeta množica posnetkov, ki vključuje posnetke različnih rastlin in njihovih fenofaz. 6. faza: Primerjava rezultatov, s poudarkom na podrobnejši analizi, ki bo razkrila spremembe ene iteracije zajema podatkov do druge. 7. faza: Priprava ukrepov za ciljno tretiranje. Na podlagi analize podatkov, zbranih s pomočjo predstavljenega sistema, sledi priprava priporočil za ciljno tretiranje rastlin. 8. faza: Priprava spletnega portala za prikaz in obdelavo zajetih podatkov. 9. faza: Razširjenje rezultatov. Priprava delavnice ciljnim skupinam (sadjarji, vinogradniki…), organizacija predavanj in razširjanje rezultatov projekta (strokovne in znanstvene objave).

Predstavljen sistem za pridelovalca predstavlja pomembno pridobitev. Ker lahko deluje popolnoma avtonomno, ne zahteva dodatnega vložka v smislu porabljenega časa. Obenem sistem vidi več kot vidi pridelovalec s svojimi očmi, pregled pa lahko opravi pogosteje, kot bi ga opravil pridelovalec sam. Rezultat pregledov omogoča poglobljeno analizo, ki zajema tudi predvidevanje razvoja in predlaga ukrepe za nadaljnje posege pridelovalca.

74.994,76 €

Odobreni pilotni projekti na podukrepu 16.5 Okolje in podnebne spremembe iz PRP 2014-2020

Podukrep / javni razpis Naslov projekta Vodilni partner Št.

partnerjev

Cilj projekta Višina odobrenih

sredstev

16.5 /2. JR Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE 13 Populacije travniških vrst ptic v zadnjih desetletjih ne upadajo le v Evropi, ampak tudi v Sloveniji. Največji upad je zabeležen pri travniških vrstah, ki gnezdijo na tleh (kosec, repaljščica). Gre za vrste, pri katerih je uspešnost gnezditve neposredno povezana z izvajanjem ustrezne (prilagojene) kmetijske rabe. Ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (v nadaljevanju VTR) je bil leta 2007 oblikovan z namenom zagotavljanja ugodnega stanja travniških vrst ptic. V vsebinsko nespremenjeni obliki se izvaja od leta 2007, kot KOP ukrep je bil vključen v Program razvoja podeželja 2007-2013 in je tudi del aktualnega Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Kmetje v izvajanje VTRja ne vstopajo množično, saj jim predpisane zahteve ravnanja (raba po 1.8., brez gnojenja, brez paše) pomenijo bistveni odmik od običajne kmetijske prakse. Od kmetov vse pogosteje dobivamo povratne informacije, da imajo pri izvajanju ukrepa kar nekaj težav. Na nekaterih območjih (npr. Ljubljansko barje) zelo veliko težavo povzroča pozen datum prve rabe (1.8.), ki je potreben zaradi zagotavljanja gnezditvene uspešnosti. Pozna košnja obenem omogoča tudi cvetenje, semenenje in posledično širjenje invazivnih tujerodnih vrst (ITV), predvsem zlate rozge (Solidago spp.). Zaradi pospeševanja zlate rozge se na dolgi rok slabša tudi kvaliteta travnikov in ustreznost gnezditvenega habitata kosca. Ponovno je treba preveriti tudi ciljnost ukrepa. Kmetje sprašujejo, ali je res smiselno travnik kositi pozno, če na njem v tekočem letu kosec ne gnezdi.

Pilotni projekt (Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR) želi poiskati odgovore na oba zgoraj zastavljena izziva – torej, ali je možno v ukrepu zahtevano rabo prilagoditi tako, da bodo hkrati zagotovljeni gnezditvena uspešnost, ohranjanje ustreznosti habitata, zmanjševanje širjenja ITV ter povečana ciljnost izvajanja ukrepa. Preizkusili bomo izvajanje dvostopenjskega ukrepa VTR. Bistvo dvostopenjskega ukrepa VTR sta dva datuma košnje. Travnike, na katerih so v tekočem letu popisani kosci, se zaradi zagotavljanja gnezditvene uspešnosti kosi pozno. Travnike, na katerih v tekočem letu kosci ne pojejo, pa se zaradi večje ciljnosti ukrepa in preprečevanja razširjanja ITV pokosi prej.

Projektne aktivnosti se bodo izvajale na štirih območjih Natura 2000, kjer je ukrep VTR možno izvajati in sicer: Ljubljansko barje, Planinsko polje, Cerkniško jezero in Pivka. V pripravljalnih aktivnostih projekta bomo podrobno oblikovali dvostopenjski ukrep VTR in preučili ter določili informacijske poti in sredstva. V poskusu bomo podrobno spremljali časovno komponento izvedbe, razumevanje in sprejemanje različnih načinov komunikacije in pretoka podatkov. Skupaj s kmeti bomo analizirali izvedbo poskusa in določili najustreznejši način izvedbe.

Poskus se bo začel z monitoringom kosca (ki se bo izvedel v okviru vsakoletnega državnega monitoringa izbranih vrst ptic). Izvajalec monitoringa bo terenske podatke grafično obdelal za potrebe poskusa in jih v čim krajšem možnem času posredoval Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Agencija bo podatke o pojavljanju koscev prekrižala s svojimi podatki in pripravila vse za obveščanje kmetov. Sledilo bo obveščanje kmetov in takojšnje preverjanje ustreznosti različnih načinov obveščanja. Med izvajanjem projekta bo posebna pozornost namenjena diseminaciji rezultatov v obliki različnih promocijskih in ozaveščevalnih aktivnosti. Za dvostopenjsko izvajanje ukrepa VTR bodo v okviru projektnih aktivnosti predlagane tudi nove kalkulacije, saj bo ukrep vsebinsko bistveno odstopal od obstoječega ukrepa.

Projekt vzpodbuja povezovanje, iskanje rešitev in izmenjavo izkušenj med različnimi partnerji ter omogoča boljše izpolnjevanje interesov in razvojnih možnosti kmetijskih gospodarstev ob hkratni skrbi ohranjanja evropsko ogroženih vrst ptic in omejevanja širjenja invazivnih tujerodnih rastlin.

44.790,30 €
16.5 /2. JR Izboljšanje gnojevke z uporabo biooglja za zmanjšanje njenega okoljskega vpliva ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE BISTRA PTUJ 8 V predlaganem projektu želimo demonstrirati možnost združitve pozitivnih tehnoloških lastnosti (in sestave) gnojevke ob odpravi negativnih lastnosti predvsem okoljskega vtisa. Želimo tudi demonstrirati možnost uporabe biooglja (BO) kot učinkovitega dodatka za zmanjšanje okoljskih vplivov gnojil predvsem izpiranja v podtalnico. Izboljšana gnojevka z dodatkom BO in aerobnim mešanjem omogoča ohranjanje in stabilizacijo vsebnosti dušika (zmanjšanje izgub preko izparevanja amonijaka) ter zmanjšanje smradu. Z obdelavo zmanjšamo nastajanje neželenih sluzi, ki negativno vplivajo na strukturo tal. Želimo demonstrirati tudi zmanjšanje agresivnosti gnojevke na koreninski sitem in kaljivost semen.

Rezultate spremljamo z meritvami ohranjanja dušika, nastajanja smradu in drugimi relevantnimi parametri, ki opredeljujejo lastnosti in kakovost gnojevke. Meritve rezultatov izvajamo v partnerstvu (predvsem smrad) ali pa pri zunanjih laboratorijih. Izbrano partnerstvo v projektu omogoča ustrezno izvedbo pilotne demonstracije, na štirih kmetijah v dveh regijah in goveji ter svinjski farmi. Kmetijko svetovalna služba kot partner omogoča ustrezno pripravo gradiva in kasnejše predstavljanje možnosti nove tehnologije ter podporo uporabnikom pri uvajanju. Partner Biotehniška šola Ptuj omogoča prikaz razvoja in uporabe novih tehnologij ter njeno razširjanje na nove prihajajoče generacije. Vodilni partner projekta ima izkušnje z izvajanjem raziskovanja in eksperimentiranjem na terenu in sodeluje z vodilnimi agro – kmetijskimi strokovnjaki v državi pri uporabi biooglja v kmetijstvu. S pilotnim projektom bi prikazali možnost uporabe nove tehnologije in odprli razvojna in raziskovalna prizadevanja za učinkovito in okoljsko varno rabo gnojevke. Omogočamo uvajanje BO v kmetijsko prakso za zmanjševanje okoljskega odtisa kmetovanja in možnosti zmanjševanja ter prilagajanja podnebnim spremembam. Projekt bo omogočil razširjanje znanj o možnostih trajnostne uporabe gnojevke kot vira in vplivanje na zmanjšanja vpliva kmetovanja na onesnaževanje podtalnice. Nastale bodo možnosti za daljni razvoj pristopa do faze ko bi lahko tehnologija delovala kot kmetijski ukrep.

44.906,60 €
16.5 /2. JR Vpeljava pridelave ohranjevalnih semenskih mešanic za obnovo degradirane travne ruše na območju Športnega centra Pokljuka KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE 7 V zadnjih desetletjih smo se začeli zavedati pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti travišč, o čemer pričajo številne direktive in smernice, h katerim smo se zavezali tudi v Sloveniji (Direktiva o habitatih 92/43/EGS, Direktiva 2010/60/EU). Travišča, ki so se z ekstenzivno rabo v preteklosti oblikovala v vrstno bogate rastlinske združbe, so pomembno domovanje ne samo različnih rastlinskih vrst, temveč tudi številnih ptic in žuželk.

Športni center Pokljuka leži v območju Triglavskega narodnega parka na Rudnem polju na Pokljuki in je pod vplivom dolgih zim z obilnimi snežnimi padavinami in nizkimi temperaturami. Športni center omogoča izvedbo različnih programov za aktivno preživljanje prostega časa na Pokljuki, ne le zadovoljevanju potreb vrhunskih športnikov, temveč je odprt za vse. Obsežni snegolomi-vetrolomi ter pojav lubadarja v preteklem petletnem obdobju, zahtevajo intenzivna gozdna dela s spravilom lesa in bodočo sanacijo poškodovanih gozdnih površin. Vsi ti pogoji sedaj negativno vplivajo na gozd, živeče živali v tem prostoru in tudi na travne površine, ki so nastale s izgradnjo športnih objektov, gozdnih vlak in tekaških prog, v soglasju z okoljevarstvenimi smernicami pa zahtevajo trajnostni pristop k sanaciji teh degradiranih površin. Le-ta pa je omogočena s pomočjo uporabe ohranjevalnih semenskih mešanic pridelanih v istih ali podobnih pedoklimatskih razmerah. S pridelavo semenskih mešanic iz teh združb lahko še bolj pripomoremo k zgoraj omenjenim zavezam, saj je osnovni cilj setve vzpostaviti vrstno bogato travinje, prilagojeno lokalnim talnim in podnebnim razmeram. Z izvedbo projektne naloge, se bo zagotovilo sodelovanje vseh deležnikov, kmetov, upravljavcev ter uporabnikov zavarovanih območij ter strokovnjakov pri saniranju degradiranih travnih površin na Rudnem polju, pridobljena pa bodo nova strokovna znanja o postopkih saniranja travnih površin v visokogorju.

Rezultati projekta se bodo zrcalili v saniranih degradiranih travnih površinah, vpeljanem sistemu pridelovanja ohranjevalnih semenskih mešanic ter kot primer dobre prakse sodelovanja kmetov, upravljavcev ter uporabnikov zavarovanih območij.

45.000,00 €
16.5 /4. JR Visokodebelni pašni sadovnjak kot nova kmetijska praksa IZOBRAŽEVANJE, TAMARA URBANČIČ S.P. 6 Projekt obravnava področje visokodebelnih pašnih sadovnjakov na (manjših) kmetijah. V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije. Zasadili so jih na površinah, ki so bile manj primerne za kmetovanje, poleg sadja, pa so sadovnjaki nudili pašo in senco živalim. Z razvojem intenzivnega sadjarstva so visokodebelni sadovnjaki postali ekonomsko manj zanimivi, posledično se je zmanjšala tudi skrb za njihovo ohranjanje in obnavljanje.

Projektne aktivnosti so tako usmerjene v oživljanje visokodebelnih sadovnjakov, krepitev njihovih različnih funkcij, s poudarkom na pašni funkciji, z vidika naravovarstvenih in okoljskih vsebin.

Skladno z navedenim bo za 4 vključene kmetije pripravljen in pilotno izveden Načrt vzpostavitve visokodebelnih pašnih sadovnjakov na podlagi katerega se bo tudi pilotno zasadilo oziroma obnovilo sadno drevje predvsem na pašnikih. S tem se bo tudi ohranjalo specifične strukture kulturne krajine.

Tematika projekta je skladna z vidika naravovarstvenih in okoljskih vsebin in sicer:

  • naravovarstvene vsebine vključujejo vsebine za ohranjanje biotske raznovrstnosti in sicer bodo v okviru vzpostavitve visokodebelnih pašnih sadovnjakov zasajene avtohtone in tradicionalne sorte dreves ob upoštevanju raznolikosti sort, prilagojenosti na podnebne spremembe ter načel permakulture; s tem bo ustvarjen bogat življenjski prostor tudi za žuželke, metulje in ptice,
  • okoljske vsebine vključujejo aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, saj bodo aktivnosti za vzpostavitev visokodebelnih pašnih sadovnjakov izvedene po načelih ekološke prakse in permakulture, brez uporabe FFS in z uporabo naravnih načinov za preprečevanje pozebe ter pojava škodljivcev in bolezni.

Dodatno projekt prispeva tudi k ponovni vzpostavitvi kmetijske rabe na opuščenih kmetijskih zemljiščih, saj bodo aktivnosti (predvsem v okviru ene kmetije) namenjene oživljanju sadovnjakov, ki so bili opuščeni in se niso ustrezno vzdrževali in obnavljali. In pa tudi k zmanjševanju obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode, saj se zemljišča ene kmetije nahajajo v ožjem pasu ob reki Reki ter na vplivnem območju Parka Škocjanskih jam, kar pomeni, da bodo aktivnosti načrtovane tudi z vidika vpliva na vode. Prav tako prispeva k dobrobiti živali, saj bo drevje zasajeno na pašnikih na način, da bo omogočalo kvalitetno senco ter ustvarjalo ugodno mikroklimo za podaljšanje sveže vegetacije v vročih in sušnih dneh.

44.996,45 €
16.5 /4. JR Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE 5 Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je kmetijska panoga za katero je potrebno veliko znanja in izkušenj, pri čemer hmeljarjem pomagamo strokovnjaki z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) kot tudi svetovalna služba pri KGZS- Celje. Vsi hmeljarji v Sloveniji pridelujejo hmelj po načelih integriranega varstva. To pomeni, da v hmeljiščih sami in s pomočjo strokovnjakov z IHPS ter svetovalcev spremljajo pojav, dinamiko in populacijo razvoja škodljivih organizmov (ŠO – bolezni in škodljivcev) in upoštevajo napovedi Javne službe za varstvo rastlin.

IHPS je regijski center Javne službe zdravstvenega varstva rastlin za Celjsko in Koroško regijo. Njegovo delovanje je podprto z agrometeorološko mrežo, ki predstavlja osnovo za opazovanje in napovedovanje pojava škodljivih organizmov tako v hmeljarstvu, kot ostalih kmetijskih panogah. Napovedi za zatiranje bolezni in škodljivcev sledijo smernicam integriranega varstva rastlin. Integrirana pridelava/varstvo hmelja temelji na natančnem spremljanju razvoja bolezni in škodljivcev s pomočjo biotehničnih pripomočkov (lovilcev spor, svetlobnih vab, feromonskih vab), prognostičnih modelov kot tudi vizualnem opazovanju škodljivih organizmov in spremljanju fenološkega razvoja hmelja. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vsako leto pripravi Seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za varstvo hmelja v Sloveniji. Seznam vključuje fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki so registrirana v Sloveniji in so dovoljena za uporabo v hmeljiščih na vseh pridelovalnih območjih hmelja v Sloveniji. Na seznam so vključena tudi FFS, ki imajo dovoljenje v ekološki pridelavi. Odločbo o registraciji FFS izda pristojno ministrstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za FFS. Tekom postopka registracije strokovnjaki ocenijo vse vidike vpliva uporabe FFS na ljudi, okolje (vodo, tla, okolje), na neciljne organizme (čebele, ptice, vodne organizme). Registrirana FFS se uporablja v skladu z navodili za uporabo in na način kot je navedeno na etiketi. Na seznamu dovoljeni FFS so tudi sredstva, ki jih hmeljarji v praksi ne uporabljajo, ker imajo dodatne omejitve zaradi zahtev svetovnih trgov, kamor se izvaža hmelja. V naslednjih petih letih se pričakuje drastičen upad, ukinitev oziroma prepoved uporabe nekaterih aktivnih snovi (a.s.) za varstvo hmelja, ki bodisi ne ustrezajo vsem strogim kriterijem v postopku registracije a.s., v največji meri pa lastniki a.s. nimajo interesa vztrajati na registracijo v hmelju, ker jim to predstavlja samo strošek in nimajo ustreznega ekonomskega učinka. Tako smo kot stroka in pridelovalci pred velikim izzivom obvladovanja škodljivih organizmov (ŠO) v hmeljarstvu ob nerazpoložljivih a.s. (FFS) kot tudi vse večjim podnebnim spremembam in posledicam, ki jih te spremembe imajo (višja temperatura zraka, pomanjkanje padavin, večje število generacij ŠO letno s krajšim razvojnim ciklom, idr.). Pri varstvu hmelja se že nekaj let poskušamo integrirano pridelavo hmelja nadgraditi z ekološkimi pristopi, z uvajanjem alternativnih metod varstva hmelja, ki temeljijo na uporabi biostimulantov predvsem vplivajo na rast in razvoj korenin, posledično je boljši vigor rastli, rastline so bolj odporne na vremenske neprilike in škodljive organizme. V pridelavo hmelja bomo uvajali tudi gnojila, ki npr. z zmanjšanjem vnosa npr. bakrovih ionov zelo dobro prepričujejo hmeljevo peronosporo. Pri uvajanju alternativnih metod je potrebno še bolj natančno spremljati fenološke faze razvoja hmelja in škodljivih organizmov, da pravočasno odreagiramo, namreč tu je pomembna preventiva, ker metode z nizkim tveganjem delujejo na dolgi rok in bolj počasi kot npr. klasična FFS. Potrebno je poudariti, da je hmeljarstvo edina izmed redkih panog v Sloveniji in v svetu, kjer se za zatiranje plevelov kot škodljivih plevelov že vrsto desetletij ne uporablja herbicidov, temveč se-le te mehansko uničuje s kultiviranje.

45.000,00 €
16.5 /4. JR Proizvodnja in uporaba biooglja na kmetijah za namen izboljšanja tal in prispevka k blaženju podnebnih sprememb ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE BISTRA PTUJ 7 Ena od prioritet Skupne kmetijske politike po letu 2020 bo spodbujanje trajnostnega kmetijstva s shranjevanjem ogljika v tleh. Shranjevanje ogljika in s tem povečanje organske snovi v zemlji predstavlja enega od temeljev trajnostnega kmetijstva. V tem pogledu bo imelo kmetijstvo tudi veliko vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

Eno ključnih vprašanj na katerega želimo odgovoriti s tem pilotnim projektom, je, kako izboljšati kmetijsko prakso, v smislu povečanja količine pridelka/biomase, ob hkratnem zmanjšanju vnosa mineralnih hranil, s končnim ciljem zmanjšanja negativnih posledic kmetijstva na okolje.

Biooglje je ena izmed možnih rešitev, ki lahko v prihodnosti pomaga pri odpravi izziva, kako zmanjšati okoljske obremenitve, ki nastanejo v kmetijski dejavnosti. Vnos biooglja v tla doprinese k izboljšanju kapacitete tal za zadrževanje vode, povečanju količine organske snovi (ogljika) v tleh, zmanjšanju odtoka hranilnih snovi (dušik, fosfor) v okolje po gnojenju, poveča se razpoložljivosti hranil rastlinam po dodatku biooglja in obogati se številčnost koristnih mikoorganiznov v zemlji.

S pilotnim projektom želimo na praktičnem primeru pokazati kmetom lastno proizvodnjo biooglja na kmetiji, seznaniti jih s procesom aktivacije biooglja pred uporabo le tega na njivah. S pilotnim poljskim poskusom pa želimo pokazati, da bi lahko kmetje del (mineralnih) gnojil lahko zamenjali z organskim gnojilom (aktiviranim bioogljem), ki bi ga znali sami pripraviti na kmetiji in tako prispevali tudi k manjšim obremenitvam kmetijstva na okolje.

V sklopu pilotnega projekta bo še poseben poudarek namenjen razširjanju rezultatov projekta, v prvi vrsti izobraževanju nosilcev kmetijskih gospodarstev. Naš cilj je, da se s proizvodnjo in uporabo biooglja na obdelovalnih površinah seznani čim širša populacija slovenskih kmetovalcev, saj bomo le s široko uporabo dobrih praks dosegli zaupanje kmetov v uporabo novih, okolju bolj prijaznih tehnologij.

44.971,82 €
16.5 /4. JR Video navodila za povečanje usposobljenosti in učinkovitejši prenos znanja o varovanju okolja na kmetijah KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR 5 S projektom bomo na štirih pilotnih kmetijah, ki imajo svoje kmetijske površine na VVO, OMD in na površinah ekološkega kmetijskega zemljišča ter se nahajajo v dveh statističnih regijah (Podravje in Savinjska), vzpostavili prenos znanj in dobrih praks kot podporo za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb in varovanju okolja.

Z vidika okoljske varnosti je pomembno, da se navodila varnega delovanja na kmetiji širijo hitreje in učinkoviteje. Poleg fizičnega svetovanja, ki so ga kmetje deležni preko svetovalnih in izobraževalnih institucij, na terenu, preko spletnih strani, klasičnih učnih gradiv in promocijskih materialov, opažamo problematiko zanemarjanja informacij ter ne upoštevanja zahtev. V ta namen želimo oblikovati pomembno poučno opozorilno vsebino, ki bi nagovarjala kmete, izobraževalni, svetovalni sektor in širšo populacijo na pomembno temo okoljevarstva, ki ga zagotavlja Uredba o navzkrižni skladnosti in evropski zeleni dogovor.

S projektom bomo izvedli celostni pristop k razvoju kratkih navodil v obliki video animiranih vsebin s katerimi bomo zagotovili lažje prevzemanje le – teh iz že določenih navodil, dobrih praks ter smernic iz navzkrižne skladnosti (Priročnik za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za kmetijska gospodarstva), ki so pomembne za varovanje okolja, zdravje ljudi in živali pri kmetovanju. Kratke video animirane vsebine bodo ključnemu uporabniku doprinesle k lažjemu razumevanju in osveščenosti varnega dela v kmetijstvu in okolju. S pomočjo pilotnih kmetij želimo doseči boljše upoštevanje standardov navzkrižne skladnosti, tako da kmetije prepoznajo težave in izvedejo dobre kmetijske prakse, ki bodo zagotavljale skladnost na terenu in predstavljale dober vzor za ostale kmetije v obliki poučnih video vsebin.

Animiran video bo omogočal prikaz kompleksnejših tematik z izbrano vizualno grafično zasnovo ali ilustracijo, česar le snemane vsebine ne zmorejo. Ciljna skupina nam narekuje način oblikovanja vsebin. Mlade generacije so veliko bolj dovzetne za animacije, medtem ko starejše raje gledajo posneto vsebino, zato smo se odločili za spoj dveh procesov. Video animacije so s svojo prilagodljivostjo zmožne pridržati pozornost vseh generacij. S tako inovativno oblikovano video vsebino bo imel kmetijski sektor potencial za hitrejši in kvalitetnejši prenos znanja ter zagotavljanja produktivnosti pri razvoju trajnostnega kmetijstva in blažitvi podnebnih sprememb oz. prilagajanje nanje.

43.330,86 €
16.5 /4. JR Uporaba zeolita v poljedelskem kolobarju za izboljšanje trajnosti v pridelavi poljščin na vodovarstvenih območjih UNIVERZA V LJUBLJANI 6 Vsebina projekta se nanaša na pridelavo poljščin na vodovarstvenih območjih in v bližini rek, kjer bomo preizkusili izboljšane prakse za varovanje voda in okolja ter obenem prilagajanja na podnebne spremembe ob konkurenčni poljedelski pridelavi z doseganjem visokih pridelkov. Prvi pristop za doseganje zastavljenih ciljev bo uporaba širokega poljedelskega kolobarja, ki temelji na uporabi metuljnic in dosevkov, s katerimi dosežemo celoletno pokritost kmetijskih zemljišč z zeleno odejo. Drugi pristop, ki bo integriran v poljedelski kolobar, pa bo uporaba zeolita kot dodatka k tlom pred setvijo glavne poljščine. Zeolit je vulkanska kamnina (mineral), ki ima porozno in skeletno strukturo. Ta tridimenzionalna kristalna struktura sestoji iz kanalčkov in votlinic, ki so medsebojno povezani in vzdolž katerih potekajo procesi hidratizacije, adsorbcije in ionske izmenjave. Tako so zeoliti sposobni reverzibilne vezave molekul vode in različnih kationov; zeolit s svojim zadrževanjem hranil (npr. amonijskega kationa) omogoča a) manjše vnose mineralnega dušika pri gnojenju in doseganje enako velikih pridelkov kot pri polnem gnojenju, in b) manjše izpiranje dušika v površinske in podzemne vode in s tem manjšo obremenitev za okolje. Zadrževanje vode je lastnost zeolita, ki v času podnebnih sprememb pomeni boljše zadrževanje vode v lahkih tleh in s tem poveča proizvodni potencial takih tal. Zeolit lahko služi tudi kot izboljševalec strukture tal, saj v težkih tleh povečuje zračnost in pretočnost vode.

Omenjene hipoteze želimo preizkusiti v slovenskih pridelovalnih razmerah na vodovarstvenih območjih v poljskih poskusih, kjer bomo uporabili tri letni kolobar (leto 1: soja; leto 2: ozimna pšenica + dosevek; leto 3: koruza), pred setvijo glavnih poljščin pa v prvem in drugem letu poskusov po potrosili in v tla zamešali še zeolit (3 količine: 10 t/ha, 5 t/ha in kontrola ? brez zeolita). Na poskusnih parcelah bomo uporabili tudi običajno in za 30 % manjše gnojenje z mineralnim dušikom z namenom opazovati interakcije zeolita in različnih količin dušika na pridelek. Uporabljena bo tudi kontrola, to je brez dodanega dušika. Količino mineralnega dušika v tleh bomo spremljali z meritvami na dveh globinah tal (0 do 30 cm, 30 do 60 cm), merili bomo vsebnost dušika v pridelkih poljščin in izračunali učinkovitost izrabe dušika in učinkovitost obnovitve dušika. Neposredne učinke opisanih praks bomo v poskusih vrednotili z merjenjem pridelka poljščin. Z demonstracijskimi poskusi želimo prispevati k varovanju voda in narave, hkrati pa ohraniti konkurenčnost poljedelske pridelave tudi na zavarovanih območjih, ki so pomembna z vidika oskrbe s pitno vodo.

44.242,63 €
16.5 /4. JR SEV – Spletni Eko Vrtiček PEČAR BOŠTJAN 4 Podnebne spremembe neposredno vplivajo na način kmetovanja. Kmetijska gospodarstva morajo prevzeti in implementirati nove metodologije, ki jih ponujajo strokovnjaki na področju okoljskih in naravovarstvenih vsebin. Poleg tega je o podnebnih spremembah in njihovem vplivu na kmetijske prakse pomembno ozaveščati tudi splošno javnost, ki včasih zanemari izvor pridelkov, ki jih uporablja v svojem vsakdanu, s poudarkom na ekološki pridelavi.

Spletni EKO Vrtiček (SEV) je ekološka platforma, ki bo zožila razkorak med splošno javnostjo in ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi ter sodobnimi praksami na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Partnerji projekta bomo s pomočjo digitalizacije nekaterih kmetijskih procesov in posredovanja vsebine preko svetovno najbolj razširjenega medija, spleta, kmetom povečali konkurenčnost. Poleg tega jim bomo omogočili sproten vpogled v sodobne vsebine, ki jim bodo v pomoč pri izbiri sadik oziroma semen, ki najbolj ustrezajo prilagajanju na podnebne spremembe. Poleg omenjenega bomo tudi splošni javnosti predstavili del kmetijskega procesa in jim preko SEV aplikacije omogočili udeleženost v ta proces.

Osnovna enota SEV aplikacije (v nadaljevanju SEV enota) bo kmetijska površina namenjena za zasaditev kultur. Z registracijo v SEV portal uporabnik pridobi neposredno možnost rezervacije dela obdelovalne površine, ki je namenjena za spletni ekološki vrtiček. Iz seznama sadik in semen s podrobnimi opisi, ki jih bo definiral svetovalec z iskušnjami na področju prilagajanja podnebnim spremembam v kmetijstvu, bo uporabnik lahko izbral svoj nabor sadik in semen, ki bodo na rezerviranem delu SEV enote posajene. Aplikacija bo uporabnika obveščala o novostih in postopkih na SEV enoti. Uporabnik bo dobil informacije o sajenju, namakanju, obdelovanju in ostalih procesih, ki bodo del kmetijskega režima na SEV enoti. Najmanj enkrat tedensko (odvisno od dostopnosti omrežja) bo uporabnik dobil vpogled v fotografijo zajeto na območju SEV enote ter ostale podatke, ki bodo na enoti na voljo (vremenska postaja). Z rezervacijo območja na SEV enoti bo uporabnik dobil tudi možnost osebne udeležbe pri urejanju in obdelovanju SEV enote.

Ekološka kmetijska gospodarstva, ki bodo vključena v SEV aplikacijo, bodo na spletu izvajala tudi promocijo lastnih produktov in storitev. Poleg tega bodo svojo ponudbo predstavila uporabnikom ob njihovem obisku SEV enote, kar bo posledično povečalo njihovo konkurenčnost na trgu.

Glavna naloga SEV aplikacije je kmetijskim gospodarstvom in splošni javnosti približati prilagajanje na podnebne spremembe na inovativen način. S tem projekt SEV vključuje tematiko razvojnih odločitev na kmetiji z okoljskimi vsebinami. Hkrati se aplikacija poglablja tudi v promocijo ekološkega kmetovanja in predstavitve določenih kultur splošni javnosti kar projekt SEV umesti tudi v tematiko razvojnih odločitev na kmetiji z naravovarstvenimi vsebinami.

SEV sestavljata dve aplikaciji, spletna in lokalna. Spletna aplikacija (spletni portal) je uporabniški vmesnik, ki bo vseboval vse elemente kot so registracija in prijava uporabnika, izbira SEV enote, rezervacija dela SEV enote, seznam ustreznih kultur z opisom, izbira kultur za naslednje obdobje sajenja v SEV enoti, informacije o postopkih na SEV enoti, podatke o meritvah (vremenska postaja) in tudi prikaz fizičnega stanja v obliki fotografije. Poleg omenjenega bo spletni portal vseboval tudi vsebine za promocijo izdelkov in storitev vključenih ekoloških kmetijskih gospodarstev ter pristajalno spletno mesto za lažjo promocijo projekta.

Lokalna aplikacija bo skrbela za zajemanje meritev na SEV enoti in za zajemanje periodičnih fotografij. Naloge lokalne aplikacije bodo tudi nekateri kmetijski procesi, kot je recimo namakanje.

Prvo leto projekta bo namenjeno analizi možnosti aplikacije, tako spletne kot tudi lokalne, ter izbiri tehnološko ustrezne rešitve za praktični preizkus. Praktičen preizkus bo izveden v drugem letu izvajanja projekta.

44.997,01 €
16.5 /4. JR PSSJP – Preizkušanje specialnih sort jabolk za predelavo PEČAR BOŠTJAN 3 V slovenski prostor bomo vpeljali možnost uporabe preverjenih novih sort jablan, ki so drugod po svetu poznane kot “cider” jablane in se uporabljajo izključno za pridelavo jabolk za predelavo. S specializacijo pridelave in predelave bomo dvignili kvaliteto določenih kmetijskih izdelkov (tudi vina ne delamo iz namiznega grozdja). Tovrstne sorte, ki se uporabljajo v tujini, je potrebno testirati za naše podnebje, ekološko pridelavo ter za prilagojenost na podnebne spremembe. S preizkušanjem in opisom teh izbranih specifičnih sort, bo slovenski sadjar pridobil možnost za popolnoma novo tržišče v Sloveniji, ki ga drugod po svetu že pridno izkoriščajo (Anglija, Francija, Belgija, Irska, ZDA, Nova Zelandija, Poljska ipd.). Z delno preusmeritvijo na pridelavo jabolk za predelavo, si bo slovenski sadjar zagotovil večji in bolj stabilen pridelek, nove tržne niše in morebiten razvoj novih produktov iz svojega pridelka in s tem dodane vrednosti drugi klasi jabolk. Pričakujemo tudi povečanje zanimanja za predelavo, trženje in razvoj novih produktov, ekološko sadjarstvo ter sadjarstvo nasploh. 44.997,49 €
16.5 /4. JR Vzpostavitev trajnostno rodovitne zemlje z uporabo domačega vermikomposta ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE BISTRA PTUJ 6 Eno ključnih vprašanj na katerega želimo odgovoriti s tem pilotnim projektom je naslednje: kako izboljšati kmetijsko prakso, v smislu ohranjanja/povečanja količine pridelka/biomase, ob hkratnem zmanjšanju vnosa mineralnih hranil, s končnim ciljem zmanjšanja negativnih posledic kmetijstva na okolje.

Kompost ali vermikompost je ena izmed možnih rešitev, ki lahko pomaga pri odpravi izziva, kako zmanjšati okoljske obremenitve, ki nastanejo v kmetijski dejavnosti.

Kakovosten kompost ima idealna razmerja rastlinskih hranil, vsebuje pa tudi vsa pomembna mikrohranila. Organska snov v kompostu poskrbi za zadrževanje vode v tleh, poveča zračnost tal, je vir hranil za rastline in mikroorganizme, nudi življenjski prostor mikroorganizmom. Kompost pa je mnogo več kot samo vir hranil in organske snovi. Kompost vsebuje ogromno, predvsem koristnih mikro- in makroorganizmov, ki jih ob njegovi uporabi vnesemo v tla. Prav mikoorganizmi pa so osnova pri povečevanju organske snovi v tleh, ki je osnova trajnostno rodovitne zemlje.

S pilotnim projektom želimo na praktičnem primeru demonstrirati kmetom lastno proizvodnjo vermikomposta na kmetiji. S pilotnim poljskim poskusom želimo pokazati, da bi lahko del (mineralnih) gnojil zamenjali z organskim gnojilom – vermikompostom, ki bi ga znali sami pripraviti na kmetiji in tako prispevali tudi k manjšim obremenitvam kmetijstva na okolje.

V sklopu pilotnega projekta bo še poseben poudarek namenjen razširjanju rezultatov projekta. Naš cilj je, da se s proizvodnjo in uporabo vermikomposta seznani čim širša populacija slovenskih kmetovalcev, saj bomo le s široko uporabo dobrih praks dosegli zaupanje kmetov v uporabo okolju bolj prijaznih tehnologij.

44.991,76 €
16.5 /4. JR Ohranimo specifične strukture kmetijske krajine – ohranimo čebele ZDRUŽENJE ZA PRENOS ZNANJA NA PODEŽELJU 5 S pojavom podnebnih sprememb in vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi v kmetijstvu in čebelarstvu zaznavamo zaostrovanje razmer v panogi. V zadnjih sedmih letih so imeli čebelarji v petih letih drastično nizke donose medu, kar se že odraža v številu panjev medonosnih čebel. Čebele so najpomembnejši opraševalec kmetijske kulturne kraje, saj je več kot dve tretjini vseh kmetijskih pridelkov vezanih na njihovo opraševalsko funkcijo.

Za ohranjanje specifičnih struktur kmetijske kulturne krajine je nujno, da ohranimo obseg čebelarstva v obstoječih okvirjih. Brez interventnih ukrepov države z “de minimis” podporo čebelarjem bi se obseg čebelarjenja že zmanjšal, posledično pa se bi pričelo rušiti vzpostavljeno naravo ravnovesje ter specifična struktura kmetijske kulturne krajine.

Projekt naslavlja ohranjanje krajine in mozaične strukture podeželjih območji s preizkusom prehranskega dopolnila za čebele, ki bo omogočal čebelam premostitev brez pašnega obdobja, zgodnejšo aktivacijo čebel v spomladanskem obdobju ter vitalnejše in številčnejše (živalnost) zimske zalege oz. zimskih čebel.

44.968,00 €
16.5 /4. JR Optimizacija rabe živinskih gnojil KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ 11 Za severovzhodna območja Slovenije je značilen zgodnejši razvoj vegetacija v primerjavi z osrednjim, predvsem pa zahodnim delom Slovenije. Ker velja za začetek razvoza gnojevke enaka terminska omejitev kot v ostalem celinske delu države, se hranila iz gnojevke slabše izkoristijo, čas od razvoza živinski gnojil do prve košnje je (pre)kratek. Posledica tega je onesnažena krma, katere kakovost je lahko sporna. Težje je tudi izbrati optimalni termin razvoza (npr. pred dežjem), živinska gnojila se aplicirajo na površine v krajšem roku, kar nemalokrat povzroči širjenje neprijetnih vonjav v okolje. Emisije smradu prispevajo negativno k odnosu do kmetijstva v javnosti.

Tri kmetijska gospodarstvi od šestih vključenih v projekt kmetujejo na območju Natura 2000, pridobljena znanja v pilotnem projektu bodo zato koristna za gospodarjenje z živinskimi gnojili na varovanih območjih v Sloveniji.

S projektom želimo doseči boljšo izkoriščanje hranil iz tekočih živinskih gnojil in preprečevanje spiranja hranil v globje plasti tal, predvsem dušika v nitratni obliki. S spremljanjem razvoja rastlin na različnih lokacijah bomo natančneje določili primeren čas razvoza gnojevke.

Z optimizacijo rabe živinskih gnojil zagotavljamo zadosten vnos le teh na površine brez neželenih stranskih učinkov. Z vnosom organske snovi v tla ohranjamo in izboljšujemo sposobnost tal za zadrževanje vode. Tako zmanjšujemo negativne posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo z višanjem temperatur, zgodnejšim začetkom in kasnejšim zaključkom rastne dobe in večjemu številu vročih dni v letu, ko so rastline podvržene vročinskemu stresu.

Projekt bomo izvajali na šestih različnih lokacijah in v dveh zaporednih letih. Na ta način smo zagotovili izvajanje poskusa na različnih nadmorskih višinah, različni sestavi tal in na različnih klimatskih območjih. Kakovost projekta zagotavljamo tudi z dveletnim poskusom, da se izognemo morebitnim vremenskim ekstremom v času poskusa.

44.166,88 €
16.5 /4. JR OHRANJANJE BIOTSKE PESTROSTI KMETIJSKE KRAJINE Z RAZVOJEM IN VKLJUČEVANJEM UČNEGA MODELA V KMETIJSKO DEJAVNOST UNIVERZA NA PRIMORSKEM UNIVERSITA DEL LITORALE 3 Upravljanje kmetije na posebnih območjih varstva je poseben izziv, saj je potrebno najti ravnovesje med ekonomskimi in naravovarstveni vidiki. Partnerske kmetije se nahajajo v območjih varovanja narave (Natura 2000 območja, vodovarstvena območja, zavarovana območja ipd.) zaradi širšega interesa soočajo z navzkrižjem interesov zaradi sprejetih naravovarstvenih ukrepov za ohranjanje biotske pestrosti ter ekonomične vzdržnosti izvajanja le-teh, zato je dejavnosti potrebno načrtovati skrbno in premišljeno.

V pilotnem projektu bomo razvili ustrezen in predvsem učinkovit in vzdržnostni model upravljanja kmetije v zavarovanem območju s ciljem ohranjanja biotske pestrosti, ter razvili orodja za prenos tega znanja, ne le ostalim kmetijam, temveč tudi drugim ciljnim skupinam (šolam, fakultetam, širši javnosti) z namenom osveščanja in izobraževanja o pomembnosti varovanja in ohranjanja biodiverzitete v kmetijski in kulturni krajini. S pilotnim projektom želimo usposobiti in spodbuditi vodje kmetij, da bodo svoje razvojne in upravljavske strategije povezovali z naravovarstvenimi vidiki ohranjanja biotske pestrosti obenem pa da bodo pridobljeno znanje lahko prenesli v vsakodnevno prakso kmetijskega gospodarskega upravljanja.

Pilotni projekt je namenjen razvoju praktičnih rešitev za ohranjanje biotske pestrosti ter naslavlja dva glavna cilja in sicer i) zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje ter ii) izvajanje skupnih integriranih, sodobnih in multidisciplinarnih pristopov na področju kmetijstva za varstvo biotske raznovrstnosti, ter prenos tega znanja različnim ključnim deležnikom s predstavitvijo funkcionalnega modela v praksi.

Za dosego zastavljenih ciljev smo projektne aktivnosti razdelili na pet glavnih sklopov:

  1. Analiza obstoječega stanja biodiverzitete na izbrani kmetiji (Natura 2000 vrste, zavarovane vrste).
  2. Analiza obstoječe kmetijsko upravljalne strategije kmetije.
  3. Priprava in razvoj pilotne izvedbe programa vpeljave primernih, ekonomsko vzdržnih strategij za ohranjanje biotske pestrosti na kmetiji.
  4. Priprava in razvoj učnih orodij (delavnic) za različne deležnike.
  5. Izvedba učnih orodij z različnimi skupinami-preizkus testnega modela.
42.372,40 €
16.5 /4. JR Napoved kapljičnega namakanja v hmeljarstvu INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE 5 Pri hmelju je zadostna količina vode v tleh pomembna za količino in kakovost pridelka. Nestrokovno namakanje hmelja se odraža v manjšem pridelku, neenakomernem dozorevanju, neenakomerni velikosti storžkov ter manjši količini lupulina, ki predstavlja glavno tržno vrednost hmelja. Posledice suše se pri hmelju odražajo v nižjem in manj kakovostnem pridelku še v naslednjih dveh rastnih obdobjih. Hmeljarji v Sloveniji največkrat namakajo s prevelikimi ali premajhnimi obroki vode ter predvsem pričnejo namakati prepozno. Posledica tega s o manjši hektarski donosi in posledično težji pogoji za preživetje. Nestrokovno izvajanje namakanja lahko poveča stroške delovanja namakalnega sistema (večja poraba električne energije), poveča se poraba vode ter možnost izgub vode v podtalje, s čimer se lahko izpirajo rastlinska hranila (npr. nitrati) in ostanki sredstev za varstvo rastlin. Pilotni projekt Napoved kapljičnega namakanja v hmeljarstvu bo prispeval k povečanju učinkovitosti rabe vode pri namakanju hmelja in k trajnostni rabi vode na kmetijah.

V okviru projekta bo na demonstracijskih kmetijah različnih velikosti, ki se nahajajo v dveh različnih statističnih regijah, vzpostavljen sistem, ki bo omogočal napovedovanje namakanja na osnovi vodnozadrževalnih lastnosti tal (poljska kapaciteta, točka venenja in kritična točka) in trenutne količine vode v tleh. Na ta način se bo poraba vode optimizirala, kar bo bistveno prispevalo k učinkovitejši in trajnostni rabi vode na kmetijskih gospodarstvih.

45.000,00 €
16.5 /4. JR Inovativne ekosistemske rešitve za prilagajanje na podnebne spremembe za pridelovanje zelišč na malih kmetijah (ZELPOD) INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE 8 Predlagani projekt temelji na vključevanju inovativnih pristopov za ustvarjanje ugodnih razmer za gojenje zelišč v času podnebnih sprememb, ki se izrazito kažejo v Vzhodni Sloveniji, od koder je največ projektih partnerjev. Izrazito se pojavlja poletna suša, ki v času daljših vročih obdobij ustavi rast rastlin in prizadene prst z močno izsušitvijo, kar poškoduje strukturo zemlje. Zato želimo v projektu uvesti na izbranih kmetijah pristope, s katerimi omogočimo ekosistemsko pridelavo na način, da z biokrožnim upravljanjem z rastlinskimi ostanki, uporabo naravnih materialov kot so mivka, biološki ostanki, pepel in lesni sekanci ter s kompostiranjem, uporabo vertikalnih plasti in zastirke vežemo poleg padavinske vode tudi atmosfersko in kapilarno vode v porni sistem zemlje in s pokrivanjem z biološkim pokrovom slama in seno, preprečimo izhlapevanje vode iz tal.

Ker se sušne razmere kažejo vse bolj ekstremno ne samo v Vzhodni Sloveniji ampak tudi drugje, bodo naši rezultati koristili vsem, ki se bojujejo s pomanjkanjem vode pri pridelavi poljščin. Namreč zalivanje ni rešitev, saj pogosto spiranje vode poškoduje strukturo zemlje in posledično absorpcijsko sposobnost zemlje za vezavo hranil. Ker je prst v Pomurju kisla in revna s hranili bomo v okviru projekta uporabili biokrožni pristop in naravne materiale ter gospodinjske odpadke vključili med surovine za zadrževanje vode v tleh ter bogatenje prsti s hranil.

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije kot vodilni parter bo povezoval aktivnosti in skrbel za oskrbo kmetij z znanji in izkušnjami ter v sodelovanju s svetovalno službo, izvedel prenos znanja iz različnih poskusov in projektov v prakso na izbrane pilotne kmetije na področju zelišč izvedel usposabljanje članov partnerstva o pridelovanju zelišč, v sodelovanju z vsemi partnerji razvijal sliko končne podobe vseh vključenih KMG, v sodelovanju s partnerji naredil analizo izvedljivosti prenosa ter razširjal rezultate projekta. EKOCI – civilna iniciativa Slovenije bo v projektu aktivno sodelovala pri desiminaciji rezultatov.

Inštitut za promocijo varstva okolja v okviru projekta pripravil strokovna navodila, kako na omejenih pogojih pridelave pridelati več zelišč in kako trajnostno pripraviti zemljišče za sadike, da bodo uspevale tudi v neugodnem delu leta (poletna vročina, mraz). Vključen bo ogled dobre prakse Učnega poligona za samooskrbo, kjer so že uporabljene tehnike prilaganja podnebnim spremembam. Povečanja površin za pridelavo zelišč tudi na nekmetijskih območjih ter kako urediti grede in pridelovalne površine, da bodo zadrževale vlago in da se bo razvijala plodna zemlja. Kmetijam bo predstavljeno ekosistemsko kmetijstvo kot nadgradnja ekološkega pridelovanja v smeri upoštevanja vseh dejavnikov okolja, od geološke podlage, tipa tal, primarne vegetacije, klimatskih specifičnosti in tradicije ter zgodovine območja. Strokovna navodila bodo objavljena v obliki priročnika. Nujno je, da se kmetije pripravijo na nestabilne vremenske razmere s tehnikami in pristopi za zagotovitev varnega in stalnega pridelka, kar jim bo omogočalo tudi razvoj novih dejavnosti. V to smer bo KGZS-KGZ Murska Sobota izvedel predavanje, delavnico in načrte ekonomike pridelave zelišč. Biotehniška šola Rakičan bo pripravila nov učni poligon na katerem bodo dijaki in širša javnost lahko pridobili znanja o ukrepih pri pripravi tal, ki so potrebni v času podnebnih sprememb.

V projektu sodelujejo: Kmetija Tatjana Buzeti, Kmetija Kovač, Kmetija Uroš Kamenšek ter Kmetija Vrt okusov. Kmetije bodo v okviru pilotnega projekta del površine namenile za postavitev ekosistemske površin kot prilagoditev na podnebne spremembe. Pri tem bodo pripravili tla tako, da bo povečanje kapacitete za vodo zaradi prihajajočih sušnih obdobij. Posadili bomo nove vrste medovitih in drugih zelišč ter obstoječe nasade okrepili z ekosistemskimi tehnikami za varno pridelavo ter povečanje pridelka in razvoj storitvenih dejavnosti na kmetijah.

44.999,95 €

Prijava na e-novice

Deli z drugimi