Obdobje trajanja projekta: 2018 – 2022
Status projekta: Zaključen projekt iz 1. javnega razpisa za podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij iz PRP 2014-2020
Vodilni partner: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Ostali člani partnerstva: KGZ Celje, Tatjana Čop – Odnosi z javnostjo s.p., VSŠ Bled, Robert Vrh s.p.- klavnica Mereče, Uroš Macerl, Andrej Sedmak, Timotej Kovač, Miran Zmrzlak, Gašper Sevčnikar, Roman Savšek, Urh Macerl

Analiza izvedljivosti prenosa v okviru projekta razvitih rešitev:

• Povzetek analize izvedljivosti prenosa nove tehnologije:

Analizo izvedljivosti prenosa preučevanih tehnologij reje v prakso smo opravili s pomočjo pregleda literature in statistične analize zbranih podatkov iz preizkusov na kmetijah Na podlagi rezultatov iz različnih preizkusov tehnologij reje jagnjet lahko priporočamo najboljše tehnologije, ki v danih pogojih reje omogočajo dobre klavne rezultate in kakovostno jagnjetino za potrošnika. Vse nove oz. izboljšane tehnologije reje jagnjet so bile preverjene v praksi na kmetijah članov partnerstva. V praksi smo preverili naslednje nove tehnologije reje jagnjet:

• • pitanje odstavljenih jagnjet na paši in v hlevu,
  • vpliv zgodnjega odstavljanja jagnjet,
  • vpliv gospodarskega križanja in pitanja jagnjet na večjo telesno maso ob zakolu, – vpliv pasme in spola na klavne lastnosti in kakovost mesa.

Preverili smo njihov vpliv na hitrost rasti jagnjet, na klavne lastnosti in kakovost mesa tako vzrejenih jagnjet.

Pitanje odstavljenih jagnjet na paši, še posebej na slabi ruši ali v obdobju suše, omogoča hitrejšo rast jagnjet v obdobju hitre zmogljivosti rasti, to je v obdobju do 4. meseca starosti. V tem obdobju lahko dosežemo najboljše priraste ob izkoriščanju paše, hkrati pa je odlična tudi kakovost mesa in senzorične lastnosti.

Zgodnje odstavljanje jagnjet (pri starosti 6 do 7 tednov) omogoča hitrejšo rast in prav tako odlično kakovost mesa ter boljšo klavnost.

Z gospodarskim križanjem (tako texel, kot tudi dorper pasmo) izboljšamo mesnatost, zmanjšamo zamaščenost, izboljšamo klavnost in konformacijo.

Pomembna je tudi ugotovitev, da pitanje jagnjet lokalnih pasem ali križancev na večjo telesno maso ne poslabša zamaščenosti, niti ne vpliva posebej na senzorične lastnosti, izboljša pa klavnost in mesnatost.

Nove tehnologije reje jagnjet omogočajo pitanje na večjo težo in prirejo večjih količin izenačenih klavnih trupov. Večji klavni trupi omogočajo uporabo konformacije klavnih trupov na manjše uporabniške kose mesa.

Na demonstracijah na kmetijah smo predstavili rezultate drugim rejcem in preverili pri rejcih ali je predstavljena tehnologija reje izvedljiva v njihovih pogojih reje. Rejec Timotej Kovač se je aktivno vključil v analizo izvedljivosti prenosa te tehnologije v prakso in je v tropasmesko shemo vključil največjega rejca istrske pramenke v Sloveniji-Vremščico. Vremščica je v svoj trop vključila ovna pasme dorper, ki za rejca Timotej Kovač vzredi F1 križance IPxD. Ženske živali rejec Tmotej Kovač odkupi ter nadaljuje z gospodarskim križanjem s texel pasmo za izboljšanje omišičenosti.

• Ocena izvedljivosti prenosa predlagane rešitve v prakso:

Vse izboljšane tehnologije reje lahko uporabi večina rejcev po celotni Sloveniji, predvsem pa tisti, ki redijo oplemenjeno jezersko-solčavsko in jezersko-solčavsko pasmo. Nove tehnologije reje so uporabne tudi za rejce mlečnih lokalnih pasem (gospodarsko križanje). Pitanje odstavljenih jagnjet na paši je izvedljivo tudi v drugih območjih širom po Sloveniji ob rabi razširjenih pasem za prirejo mesa, kot sta oplemenjena jezersko-solčavska pasma, avtohtona jezersko-solčavska pasma in križanci s texel. Predlagana tehnologija pitanja jagnjet na paši omogoča hitrejšo rast in boljšo kakovost mesa. Z razširitvijo te tehnologije med rejci bi lahko izenačili kakovost klavnih trupov glede mesnatosti in zamaščenosti.

Zgodnja odstavitev jagnjet, kot predlagana rešitev za doseganje boljših klavnih lastnosti je zahtevnejša tehnologija reje in je primerna za izkušene rejce, ki imajo dovolj prostorske kapacitete in kakovostno pridelano krmo.

Uvedba gospodarskega križanja lokalnih pasem z specializiranimi mesnimi pasmami je izvedljiva širom po Sloveniji in je najenostavnejši način izboljšanja klavnih lastnosti, kot tudi hitrosti rasti.

Ta način tehnologije reje je izjemno dobro prenosljiv v prakso, še posebej na območju Krasa.

• Problemi, posebnosti pri prenosu predlaganih rešitev v prakso:

Pri pitanju odstavljenih jagnjet na paši lahko za rejce predstavlja oviro strm teren, saj na strmih in nedostopnih teren le s težavo postavimo krmilnike in s težavo dnevno dostopamo do krmilnikov. Dodatna izdelava krmilnikov in dnevna krmljenje ter nakup krmila nedvomno rejcem predstavlja dodaten strošek.
Pri uvedbi zgodnjega odstavljanja jagnjet in pitanja v hlevu je konzumacija krmil dokaj visoka (1.325 g/jagnje/dan) in za rejca predstavlja dodaten strošek.

V kolikor je pitanje intenzivno in se izvaja le kratko obdobje v fazi hitre rasti jagnet je lahko takšno pitanje cenejše od dokrmljevanja jagnjet, ki poteka manj intenzivno vendar daljše obdobje.

Pri uvedbi in razširjanju gospodarskega križanja ni posebnih problemov. Edini problem predstavlja dobava plemenjakov terminalne pasme plemenjaka ”ovna”, saj je potrebno organizirati uvoz, kar predstavlja večji input.

• Koristi predlaganih rešitev za kmetijsko gospodarstvo finančne ali ekonomske koristi:

Pri pitanju odstavljenih jagnjet na paši ob hkratnem koriščenju travne ruše izboljšamo prirast, izkoristimo obdobje hitre zmogljivosti rasti ter izenačimo kakovost klavnih trupov, izboljšamo klavnost in mesnatost, pitamo na večjo telesno maso ob zakolu, kar rejcu omogoča tudi rabo klavnega trupa za konfenkcionirane in prodajo manjših porabniških kosov.

Pri zgodnejšemu odstavljanju pri starosti 7 tednov (15 kg) v enakem obdobju pitanja dosegamo zelo visoke priraste (400 g/dan) v primerjavi z nekoliko poznejšem odstavljanju pri starosti 11 tednov (20 kg), kjer so prirasti nekoliko manjši (še vedno pa visoki) 350 g/dan. Zunanja in notranja zamaščenost klavnih trupov je pri zgodaj odstavljenih nekoliko manjša, kot pri odstavljenih v starosti 11 tednov. Z gospodarskim križanjem povečamo prirast, izboljšamo mesnatost, zmanjšamo zamaščenost, izboljšamo klavnost, izboljša se tudi delež več vrednih osnovnih makrokonfekcijskih kosov mesa. Pri vseh izboljšanih tehnologijah reje jagnjet povečamo izboljšamo hitrost rasti, povečamo mesnatost in klavnost. Zaradi večje klavnosti in težjih klavnih trupov ima rejec lahko večji izplen mesa in končno večjo ekonomsko korist.

Z vsemi predlaganimi rešitvami lahko izenačimo kakovost klavnih jagnjet ter tako povečamo količino po kakovosti izenačenih klavnih jagnjet razpoložljivih za trg. Z večjo ponudbo kakovostnih jagnjet lahko vplivamo na klavniško-predelovalno industrijo in povečamo zanimanje po predelavi mesa drobnice in distribucijo v trgovinske verige.

Predvsem gre za pozitivne lastnosti, ki prinesejo boljšo mesnatost, manjšo zamaščenost, težje klavne trupe pri manjši starosti, odlično kakovost mesa

• Vplivi predlaganih rešitev na okolje:

Izboljšane tehnologije reje jagnjet nimajo obremenilnega vpliva na okolje. Tehnologije reje zajemajo tako hlevsko, kot tudi pašno reje drobnice in vključujejo trajnostne načine reje. Tehnologije reje bodo še naprej pomagale ohranjati kmetijsko krajino kultivirano, še posebej na območjih OMD. Z razširjanjem tehnologije zgodnje odstavitve jagnjet pričakujemo povečanje prireje jagnjet/kozličev na ovco, saj ta tehnologija omogoča hitrejši spolni cikel, hitrejšo ponovno obrejitev in celo večja gnezda, kar pomeni večje število rojenih jagnjet na ovco na leto.

Izboljšane tehnologije reje jagnjet temeljijo na tradicionalnem in trajnostnem načinu reje s pašo v sezoni in hlevsko rejo v času zime, brez umetnega dognojevanja in s pridelavo voluminozne krme na sonaraven način. Takšna reja zmanjšuje negativen vpliv kmetijstva na kemijsko stanje površinskih in podzemnih voda.

Izboljšane tehnologije reje omogočajo rabo različnih pasem drobnice ter tako pripomorejo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Predlagane rešitve tehnologij reje bodo prispevale k prehodu na trajnejše nizkoogljično gospodarjenje, saj so naravnane k učinkoviti rabi virov in varovanju ter izboljševanju kakovosti okolja. Nekoliko bolj intenzivne a še vedno trajnostno naravnane tehnologije reje drobnice bodo povečale prirejo kakovostnega mesa ter tako povečale samooskrbo s hrano.

• Sklepi ter priporočila:

Pri pitanju odstavljenih jagnjet na paši se priporoča:

• • nekoliko kasnejša odstavitev pri starosti 60 do največ 90 dni
  • restriktivno pitanje z omejevanjem količine krmil do 800 g/jagnje/dan
  • zakol pri večjih telesnih masah, 36 do 40 kg
  • priporočljiv prirast v obdobju pitanja na paši: 250 g/dan

Pri zgodnjem načinu odstavljanja jagnjet in pitanju odstavljenih jagnjet v hlevu se priporoča:

• • odstavitev pri starosti 6 do 7 tednov
  • uvajanje jagnjet na krmila že od starosti 10 dni
  • zakol pri telesni masi 37 kg, oz. pri starosti 100 dni

Priporoča se raba gospodarskega križanja in uvedba sheme tropasmeskega križanja. Gospodarsko križanje je izvedljivo v praksi, omogoča hitrejšo rast, boljšo mesnatost, manjšo zamaščenost in odlično kakovost mesa.

Vse izboljšane tehnologije reje jagnjet omogočajo pitanje na večjo telesno maso ob zakolu in hkrati ne poslabšajo senzoričnih lastnosti ali kakovosti mesa.

Zaradi pitanja jagnjet v hlevu (tudi v poletnem času, matere pa ostanejo na paši) se zmanjša možnost okužbe jagnjet s paraziti, zaradi česar je rast jagnjet še hitrejša.

Priporoča se dokrmljevanje in pitanje na večjo težo (45 kg).

Priporoča se konfekcioniranje klavnih trupov na manjše porabniške kose, saj je anketa pokazala, da si velika večina kupcev želi kupovati posamezne kose in predpakirano meso lokalnega (slovenskega) izvora, kupovati pa si želijo v trgovskih centrih.

Končno gradivo:

Vrednotenje kakovosti mesa po zakolu, zorenju in toplotni obdelavi

Tehnološka navodila za uporabo izboljšane tehnologije reje jagnjet

Povezava do podstrani za projekt na spletni strani Evropske mreže SKP:
Reja različnih pasem drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti