V obdobju od leta 2003 do leta 2023 je kmetijstvo v Sloveniji zaradi različnih naravnih nesreč (suša, pozeba, neurja s točo, poplave…) utrpelo že za preko 960 mio evrov škode, od tega največ zaradi suše. Država je oškodovanim kmetom v tem obdobju odobrila že preko 165 mio evrov državne pomoči. Podnebne spremembe se v kmetijstvu brez dvoma že močno čutijo, prihodnost je zaskrbljujoča. Kmetijstvo je v središču podnebne krize. Pa se bo uspelo prilagoditi?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 27. avgusta 2024 ob 10. uri na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni organizira poseben podnebni posvet z naslovom: »Podnebne spremembe in dostop do vode: Bo kmetijstvo brez namakanja še lahko obstalo?« Podnebni posvet bo pester, s prisotnostjo zelo zanimivih govorcev in virtualnim vpogledom na namakalna polja v Sloveniji.
Udeležence podnebnega posveta bo uvodoma nagovorila tudi ministrica Mateja Čalušić.
Na podnebnem posvetu bodo sodelovali:
- dr. Andreja Sušnik, z Agencije RS za okolje, ki bo pojasnila, kako naj bi se podnebje spreminjalo, kakšno variabilnost vremena lahko pričakujemo in kakšna bo jakost vremenskih dogodkov ter posledični vpliv na kmetijstvo,
- Borut Kolar, župan občine Gorišnica, ki je primer zelo dobre prakse na lokalni/občinski ravni, kjer so prepoznali velik pomen namakanja za tamkajšnje kmete in jih pri tem močno podpirajo,
- Lea Žnidarič, kmetovalka s kmetije Lesarovi z območja namakalnega sistema Gorišnica, ki bo pojasnila, zakaj so uvedli namakalni sistem na kmetiji, kakšne prednosti, a tudi izzive jim to prinaša,
- Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina, ki bo pojasnil, zakaj je občina Ajdovščina prepoznala namakanje kot del svoje razvojne vizije in kako so načrti v zvezi z izgradnjo namakalnega sistema umeščajo v širšo ponudbo Zgornje Vipavske doline. V videoposnetku pa bo Janez Furlan z občine Ajdovščina pojasnil še, kako bodo idejo namakalnega sistema realizirali v praksi in zakaj so se na občini tega projekta sploh lotili,
- Sergej Krajnc iz podjetja Termodron bo predstavil delovanje drona v povezavi s preciznim namakanjem ter predstavil, kakšne priložnosti še prinaša uporaba dronov,
- Dr. Blaž Germšek, s Kmetijskega inštituta Slovenije bo predstavil delovanje namakalnega sistema na kmetijskem posestvu Jable in izzive, ki jih je treba sistemsko rešiti, da bi lahko uspešneje uvajali namakalne sisteme v Sloveniji,
- Dr. Boštjan Naglič, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), bo predstavil pomen namakanja za IHPS ter celotno Savinjsko dolino, kjer so hmeljarji že pred več desetletji prepoznali pomen namakanja za stabilnost proizvodnje hmelja. V videoposnetku bo hmeljar Alojz Rojnik pojasnil, zakaj je stabilnost proizvodnje hmelja tako pomembna, kmetijski svetovalec Blaž Dimec, s KGZ Celje, pa bo pojasnil, kako so podprli hmeljarje v prizadevanjih za prenos namakalnih sistemov na namakalno društvo v lasti hmeljarjev.
Sledila bo vodena razprava z novinarko Renato Dacinger, na kateri bodo rešitve na identificirane podnebne izzive v povezavi z namakanjem iskali Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, oba župana občin Ajdovščina in Gorišnica, Tadej Beočanin in Borut Kolar, Martin Brus, vodja Sektorja za kmetijstvo s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Blaž Mozetič, direktor Urada za planiranje in načrtovanje, predstavnik Direkcije za vode z Ministrstva za naravne vire in prostor. Ključno vprašanje razprave bo, kaj lahko naredimo, da bomo tudi v kontekstu podnebne krize obdržali odporno in vitalno kmetijstvo. Kakšna naj bo vloga države, vloga lokalnih skupnosti in kmetov samih? Katere rešitve so ključne? Kdo bo prevzel vodilno vlogo? Kdo bo pomagal?
Posvetu bo sledila tudi okrogla miza “Ekološko kmetijstvo v času podnebnih sprememb” in podkast AIDEA v živo.