STRATEŠKI NAČRT SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023–2027
Vlada RS je na seji dne 28. 9. 2022 potrdila dopolnjen predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo (SN 2023–2027). Evropska komisija je omenjeni dokument odobrila dne 28. 10. 2022.
29. 9. 2023 je Evropska komisija odobrila drugo spremembo SN 2023–2027 z Izvedbenim Sklepom Komisije z dne 29.9.2023 o odobritvi spremembe strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027 za Slovenijo za podporo Unije, ki se financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (CCI: 2023SI06AFSP001).
Izvedbeni sklep Komisije z dne 29. 9. 2023.
V nadaljevanju so našteti vsi aktualni (trenutno veljavni) dokumenti:
Druga sprememba strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo
01.01.00 Priloga I: Okoljsko poročilo za Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027
01.01.01 Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja za Okoljsko poročilo za Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027
01.01.02 Okoljsko poročilo za Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 – Seznam pripomb prejetih v javni obravnavi avgust 2022
01.01.03 Priloga 1 k Okoljskemu poročilu: Odnos Strateškega načrta SKP do drugih strateških in programskih dokumentov ter politik
01.01.04 Priloga 2 k Okoljskemu poročilu: Stanje okolja, obstoječa problematika in prihodni trendi
01.01.05 Priloga 3 k Okoljskemu poročilu: Okoljski cilji ter kazalniki za vrednotenje vplivov
01.01.06 Priloga 4 k Okoljskemu poročilu: Detajlna matrika za oceno pomembnosti vpliva na izbrane kazalnike okolja
01.01.07 Priloga 5 k Okoljskemu poročilu: Merila vrednotenja
01.01.08 Povzetek Okoljskega poročila
02.01 Priloga II: Analiza stanja in SWOT ter opredelitev potreb za specifični cilj 1: Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti
02.02 Priloga II: Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 2: Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji
02.03 Priloga II: Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 3: Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi
02.04 Priloga II: Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 4: Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji
02.05 Priloga II: Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 5: Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak
02.06 Priloga II: Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 6: Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine
02.07 Priloga II: Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 7: Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželju
02.08 Priloga II: Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 8: Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom
02.09 Priloga II: Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 9: Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobit živali
02.10 Priloga II: Analiza stanja in SWOT za specifični cilj 10: AKIS
04 Priloga: Prioritizacija potreb – metodologija
05 Priloga: Pristop Strateškega načrta SKP 2023-2027 k trajnostni živinoreji
06 Priloga: Poglavje 7.3.1.1.5 Sistem kontrol in sankcij
07 Priloga: Izjava OMD (Kmetijski inštitut Slovenije)
08 Priloga: Kombinacije intervencij KOPOP na isti površini
Obvestilo o sprejetem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo
Spletna predstavitev Strateškega načrta SKP 2023–2027 za najširšo javnost, 14. 10. 2022
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na Evropsko komisijo v formalno presojo predložilo dopolnjen predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo (SN 2023–2027), ki ga je Vlada Republike Slovenije potrdila na seji 28. 9. 2022. Dne, 14. 10. 2022, je bila izvedena spletna predstavitev. Predstavljeni SN 2023–2027 je Evropska komisija potrdila 28. 10. 2022.
Predstavitev (PPT)
V primerjavi z različico, predstavljeno na dogodku 14. 10. 2022, so v objavljeni predstavitvi zaradi tehničnih popravkov spremembe na diapozitivih št. 21, 129, 144, 195.
Skupni video je preko spodnjih povezav na voljo tudi po posameznih sklopih in opremljen s podnapisi za ranljive skupine.
Pozdravni nagovor in uvodni del
Definicije, pogojenost
Neposredna plačila
Sektorske intervencije
Intervencije II. stebra SKP – razvoj podeželja, površinske in okojske intervencije, mladi kmetje, sodelovanje, prenos znanja
Izvedbene uredbe
Razprava
Strateška izjava
Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (SN 2023–2027) podaja nabor ukrepov (t.i. intervencij) za uresničevanje 9 specifičnih ciljev evropske SKP in horizontalnega cilja za razširjanje znanja, inovacij in digitalizacije. S tem SN 2023–2027 sledi vsem 3 krovnim ciljem SKP: konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja.
Krovna usmeritev slovenskega SN 2023–2027 je v kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov zagotoviti trajnostno pridelavo hrane na celotnem območju države in povečati samooskrbo, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko–podnebne izzive, ki so pred nami.
SN 2023–2027 jasno prepoznava, da bo slovensko kmetijstvo tudi v prihodnje ostalo raznoliko in bo poleg hrane zagotavljalo tudi številne druge javne dobrine. V sistemu preskrbe s hrano so pomembni vsi proizvajalci: tako kmetijski proizvajalci, katerih proizvodnja je visoko tehnološko razvita, kot tudi majhna kmetijska gospodarstva, ki imajo potencial v smeri specializirane nišne pridelave ter samooskrbne in druge kmetije, ki skrbijo za ohranjanje okolja, narave in virov.
SN 2023–2027 zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi na OMD območjih in v sektorjih v težavah, ter zagotavljanjem bolj enakovrednega položaja kmetijskih pridelovalcev z odpravo plačilnih pravic. SN 2023–2027 prepoznava, da imajo mladi kmetje osrednje mesto v razvoju slovenskega kmetijstva, zato jim je potrebno olajšati prevzem, zagon in modernizacijo kmetij, dostop do znanja ter jim zagotoviti stabilen dohodkovni položaj. S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja so oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilnosti preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta. Oblikovane so linije enostavnejšega dostopa do investicijskih podpor za majhne kmetije. Poseben poudarek namenjamo pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter drugih proizvodom iz shem kakovosti.
Usmerjen je v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti se zaostrujejo, predstavljajo standard, nad katerim so oblikovana plačila za sheme za podnebje in okolje (SOPO) v okviru neposrednih plačil I. stebra ter kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in druga plačila na površino v okviru II. stebra, zlasti Ekološko kmetovanje). Ta plačila spodbujajo kmete k izvajanju nadstandardnih oblik kmetovanja. Sheme SOPO so enoletne in širše dostopne, KOPOP pa so izrazito ciljno in k rezultatom usmerjena na vsebinska področja in posamezna območja, ki zahtevajo ukrepanje zaradi vzdrževanja ali izboljševanja stanja okolja in blaženje posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Posebna pozornost je dana ožjim naravovarstvenim in vodovarstvenim območjem ter območjem, kjer okoljski cilji niso doseženi. Z namenom zaustavitve upada biodiverzitete uvajamo nove intervencije.
Na novo dodajamo neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva. Ambiciozno zastavljeni so tudi cilji na področju ekološkega kmetovanja, kjer podvojujemo ambicije glede obsega površin pod ekološkim kmetijstvom (na 81.545 ha), kar gre v smeri cilja Evropskega zelenega dogovora. Še naprej bomo podpirali tudi ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu. Odločneje kot kadarkoli doslej s spodbudami naslavljamo podnebne izzive, izpustov amonijaka in energetsko krizo. Ukrepi obsegajo uvajanje in obnovo kapacitet OVE, odpornih sort v trajnih nasadih, učinkovitejšo rabo gnojil in FFS, optimizacijo krmnih obrokov, uvajanje krmnih dodatkov, gnojenje z nizkimi izpusti.
Pomemben cilj je tudi dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju. Poleg kmetijskih dejavnosti bomo razvijali tudi dopolnilne dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, in dejavnosti ohranjanja kulturne dediščine, ki pomembno pripomorejo k dvigu in stabilnosti dohodka kmetijskih gospodarstev. Nadaljevali bomo s podporo za aktivnosti lokalnih pobud oziroma lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (pristop LEADER/CLLD), predvsem z namenom spodbujanja zaposlovanja na podeželju, večje socialne vključenosti prebivalcev, ohranjanja dediščine na podeželju, trajnostnih oblik turizma, spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja in različnih socialnih ter »pametnih« storitev po konceptu Pametnih vasi. Izhajajoč tudi iz Dolgoročne vizije podeželja EU si skupaj z ostalimi EU skladi in programi, ter drugimi nacionalnimi politikami prizadevamo za celovit razvoj slovenskega podeželja. Na ta način se bo s sredstvi ESRR, Načrta za okrevanje in odpornost, InvestEU in drugimi viri doseglo izboljšanje pokritosti s hitrimi širokopasovnimi povezavami, v skladu s ciljem strategije „od vil do vilic“ glede širokopasovnih povezav.
Uspešnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ni brez učinkovitega prenosa znanja in inovacij ter uvajanja digitalizacije. Spodbujali bomo razvojne mreže deležnikov v sistemu AKIS, demonstracijske projekte, specializirana svetovanja in usposabljanja. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju kmetijskih in gozdarskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja. V SN 2023–2027 se obseg finančnih sredstev za sistem AKIS povečuje glede na PRP 2014–2020, ko je bilo za izvajanje ukrepov prenosa znanja, svetovanja in inovativnosti namenjenih 3,49 milijona evrov letno. V SN 2023–2027 se za AKIS namenja 33,26 mio evrov (oz. 6,65 milijona evrov letno), kar na letni ravni v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni 90,6 % povečanje alokacije sredstev za sistem AKIS, s čimer izkazujemo svojo zavezanost za njegovo krepitev. Sistem AKIS bo osredotočen na vsebine prehoda v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo. Financiran bo tudi z nacionalnimi sredstvi za kmetijsko izobraževanje, znanstveno-raziskovalno dejavnost in delovanje javnih služb. Za področje digitalizacije pa bodo na voljo tudi sredstva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (28,3 mio €).
Pri pripravi SN 2023-2027 smo izhajali iz trenutnega stanja in trendov, upoštevali smo naravne in strukturne danosti ter pričakovanja potrošnika in širše družbe. Upoštevali smo številne evropske in nacionalne strateške dokumente. Ključna evropska usmeritev prihodnje SKP temelji na ciljih Evropskega zelenega dogovora v okviru Strategije od vil do vilic, Strategije za biotsko raznovrstnost ter leta 2021 objavljeno Dolgoročno vizijo za podeželska območja ter drugih strateških dokumentih EU (Strategije EU za gozdove, tla, metan, krožno in biogospodarstvo…). Upoštevana so bila priporočila Evropske komisije za strateški načrt za Slovenijo. Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je strateška podlaga za enovit SN 2023–2027, upoštevali smo tudi številne druge strateške dokumente, predvsem s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb, kot npr. V Resoluciji o Dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050 in Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), Program upravljanja območij Natura 2000 ter Načrt upravljanja voda (NUV). Zelena arhitektura SN 2023–2027 (t.j. podnebno-okoljska komponenta) je zastavljena dovolj premišljeno, uravnoteženo in bolj ambiciozno kot kadarkoli v zgodovini. Je odraz dolgotrajnega in zahtevnega dialoga med vsemi ključni partnerji: predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih organizacij ter Evropsko komisijo. Večja ambicija se kaže na več področjih: kot posledica zaostrenih standardov v okviru pogojenosti se zaostrujejo vsi ostali elementi zelene arhitekture (shema SOPO, KOPOP…), širi se nabor ukrepov na področju okolja in podnebja ter povečujejo se sredstva za varstvo okolja, biodiverziteto in podnebja. Za te vsebine se v obdobju 2023–2027 namenja 59,3 % vseh sredstev EKSRP (327 mio €), kar je bistveno več, kot se zahteva po EU zakonodaji (35 %). Z dobrimi 12 mio € letno se za več kot šestkrat se na letni ravni v okviru SN 2023–2027 povečujejo sredstva za biodiverzitetne ukrepe v primerjavi s PRP 2014–2020. Izdatno povečujemo sredstva za ukrep Ekološko kmetovanje: z 10,5 mio € letno v obdobju 2015–2022 na 18,7 mio € letno v obdobju 2023–2027). S tem se dokazano dviguje okoljska in podnebna ambicija načrta ter podpira kmetijstvo v smeri varne preskrbe s kakovostno hrano.
Sredstva v okviru Strateškega načrta SKP 2023-2027 za Slovenijo
V okviru SN 2023-2027 je na voljo 1.798.673.211,11 evrov. Od tega:
- za prvi steber SKP 683.500.468,88 EUR:
- neposredna plačila: 657.650.260,00 evrov;
- vinski + čebelarski sektor: 25.850.208,88 evrov;
- za drugi steber SKP (razvoj podeželja): 1.115.172.742,23 evrov (550.850.960,00 evrov EU + 564.321.782,23 evrov SLO).